Jedro

Prevedba plače ob prehodu v nov plačni sistem dne 1. 8. 2008 se opravi glede na zadnjo dokončno in pravnomočno odločbo o razporeditvi na delovno mesto (dolžnost) oz. zadnjo dokončno in pravnomočno odločbo, s katero je določena plača.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, s katerim je zahteval, da se odločba št. ... z dne 1. 8. 2008 v drugi točki spremeni tako, da se ga razporedi v 32. plačni razred s pripadajočim dodatkom za delovno dobo v višini 0,5% od osnovne plače za vsako leto delovne dobe in dodatkom za stalnost v višini 0,5% za vsako začeto leto dela na vojaški dolžnosti nad pet let, od 1. 8. 2008 dalje, da je tožena stranka dolžna tožeči stranki za čas od 1. 8. 2008 dalje obračunati bruto razliko v plači, odvesti pripadajoče davke in prispevke in ji izplačati neto razliko v plači med dejansko izplačano plačo z upoštevanjem 28. plačnega razreda in dodatka za delovno dobo ter dodatka za stalnost, oba v višini 0,33% osnovne plače in plačo, ki bi jo tožeča stranka prejemala z upoštevanjem 32. plačnega razreda in dodatka za delovno dobo ter dodatka za stalnost, oba v višini 0,5% osnovne plače, z vsemi pripadajočimi dodatki in skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od zapadlosti plačila posamezne plače do plačila, (točka I izreka sodbe). Tožeči stranki je naložilo, da je dolžna toženi stranki povrniti stroške tega postopka v višini 42,10 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka do plačila (točka II izreka sodbe).

Zoper sodbo se z laično pritožbo pravočasno pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP ter predlaga, da pritožbeno sodišče njeni pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi v celoti. Navaja, da je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je bila prevedba v letu 2008 pravilna in zakonita, nepravilna. Sodišče bi moralo ob upoštevanju 52. člena ZSSloV upoštevati, da bi se tožniku ob prevedbi v nov plačni sistem morala upoštevati napredovanja, ki jih je dosegel na podčastniški dolžnosti pred prerazporeditvijo na dolžnost višjega podčastnika. Njegova prevedba, kot višjega podčastnika v osnovni 27 plačni razred in nadalje v 28 plačni razred, je v primerjavi s prevedbo štabnih vodnikov, ki so formalno razporejeni na nižjo dolžnost kot štabni vodnik neustrezna in nepravilna. Štabni vodnik je po Uredbi o uvrstitvi formacijskih dolžnosti in nazivov v SV v plačne razrede uvrščen v 26. plačni razred. Ob predpostavki, da je že dosegel pet napredovanj, bi bil preveden v 31. plačni razred, kamor bi bil uvrščen tudi tožnik, če bi ostal na tej dolžnosti. Tožnik je oškodovan, saj se ga je prevajalo kot višjega štabnega vodnika brez upoštevanja napredovanj. Tožena stranka bi ga lahko uvrstila na nižje vrednoteno dolžnost štabnega vodnika, saj bi bil na tej dolžnosti ob upoštevanju doseženih napredovanj lahko uvrščen najmanj v 31. plačni razred. Če je Uredba nepravilno vrednotila posamezne dolžnosti, pa bi bilo utemeljeno in primerno, da bi tožena stranka omogočila odpravo takšnih nesorazmerij in dala pripadniku možnost, da se ga razporedi na nižjo dolžnost in se mu napredovanja upoštevajo. Takšno mnenje je podalo tudi MJU, ki je tudi oblikovalo predpise.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji) in na pravilno uporabo materialnega prava. Po izvedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene izmed kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, da je pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje in nanj tudi pravilno uporabilo materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, ker je ugotovilo, da je izpodbijana odločba o prevedbi osnovne plače in njeni uvrstitvi v plačni razred pravilna in zakonita. Pri prevedbi so bila upoštevana določila Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (ZSPJS, Ur. l. RS, št. 52/2002 in nadaljnji) in sicer 49.a, 49.b , 49.c in 49.č člen. Tožena stranka je upoštevala, da znaša nominalni znesek osnovne plače tožnikovega delovnega mesta 1.294,59 EUR, pri čemer je izhajala iz količnika 3,00 in ta nominalni znesek prevedla v 27. plačni razred. Kot minimalni znesek tožnikove osnovne plače je upoštevala znesek 1.331,52 EUR in izhajala iz količnika 3,10 ter tako minimalni znesek osnovne plače prevedla v 27. plačni razred, katerega vrednost znaša 1.308,71 EUR in tožnika uvrstila v najbližji plačni razred, ki je 28. plačni razred z vrednostjo 1.361,07 EUR. Tožena stranka je pri prevedbi pravilno upoštevala količnike, ki so bili določeni v zadnji dokončni odločbi o plači z dne 11. 4. 2008, saj je ta veljavna podlaga za prevedbo plače. Prav tako je tožniku pravilno in zakonito določila in izplačevala tudi dodatek za delovno dobo in dodatek za stalnost in sicer skladno s 1. in 2. odstavkom 52. člena ZSPJS in 1. odstavkom 98.f člena Zakona o obrambi (ZObr, Ur. l. RS, št. 82/1994 in nadaljnji).

Pritožbeno sodišče se z dejanskimi in pravnimi zaključki sodišča prve stopnje v celoti strinja, v zvezi s pritožbenimi navedbami, ki so odločilnega pomena, pa skladno s 1. odstavkom 360. člena ZPP le še dodaja: Sodišče prve stopnje je prepričljivo obrazložilo razlog, zakaj tožniku ob prevedbi v nov plačni razred niso bila upoštevana vsa napredovanja, ki jih je dosegel na podčastniški dolžnosti pred prerazporeditvijo na dolžnost višjega častnika. Tožnik je bil na to dolžnost razporejen z Odredbo o imenovanju in razporeditvi z dne 11. 4. 2008 (B8), z odločbo z dne 11. 4. 2008 (B7) pa je bil razporejen v plačilni razred s količnikom 3,10, ker je bil za delovno mesto referent I za protokol v Službi za protokol, Oddelku za … določen količnik za določitev osnovne plače v višini 3,00. Tožnik odločbe ni izpodbijal, tako da je postala dokončna in s tem podlaga za prevedbo tožnikove plače. Zaradi tega so neutemeljene vse tožnikove pritožbene navedbe o neupoštevanju tožnikovih napredovanj ob prevedbi.

Pritožbeno sodišče tudi ne more upoštevati pritožbenih navedb, da bi ga tožena stranka (verjetno ob prevedbi) lahko uvrstila na nižje vrednoteno dolžnost štabnega vodnika in na tak način odpravila nesorazmerja, ki so posledica nepravilno vrednotenih posameznih dolžnosti. Tožena stranka je namreč prevedbo lahko zakonito izvedla le glede na zadnjo dokončno odločbo o razporeditvi na dolžnost in zadnjo dokončno odločbo o uvrstitvi v plačni razred. Kot je že bilo ugotovljeno, je izpodbijana odločba tožene stranke zakonita, zato je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo tožnikov zahtevek v celoti.

Glede na navedeno je pritožba tožeče stranke neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožeča stranka ni priglasila.