Jedro

Med kriteriji, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo, so dolžničina starost 33 let, neobstoj preživninskih obveznosti, odsotnost zdravstvenih težav, zaposlenost in razlog za insolventnost. Dejstvo, da je bila dolžnica v času nastanka dolgov še študentka, kakor tudi, da je dolgove povzročila njena mati z nepravilnim poslovodenjem pravne osebe, katere lastnica oziroma zastopnica je bila dolžnica, ne morejo vplivati na drugačno presojo razlogov za insolventnost, ki bi narekovali skrajšanje preizkusne dobe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom 1.) začelo postopek odpusta obveznosti stečajni dolžnici in 2.) določilo preizkusno obdobje treh let od začetka postopka za odpust obveznosti, tako da zadnji dan preizkusnega obdobja poteče 11.12.2017. 2. Zoper 2. točko izreka navedenega sklepa se pritožuje dolžnica in predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se določi najkrajše preizkusno obdobje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po določilu četrtega odstavka 400. člena Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) sodišče s sklepom o začetku postopka odpusta obveznosti določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost. Vse navedene okoliščine je sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja po zaključku višjega sodišča upoštevalo pravilno.

5. Po tretjem odstavku 398. člena ZFPPIPP mora dolžnik v predlogu za odpust obveznosti opisati okoliščine, ki so podlaga za določitev preizkusnega obdobja po četrtem odstavku 400. člena navedenega zakona, in mu predložiti dokaze o obstoju teh okoliščin. Med kriteriji, ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo, so dolžničina starost 33 let, neobstoj preživninskih obveznosti, odsotnost zdravstvenih težav, zaposlenost in razlog za insolventnost. 6. Dejstvo, da je bila dolžnica v času nastanka dolgov še študentka, kakor tudi, da je dolgove povzročila njena mati z nepravilnim poslovodenjem pravne osebe, katere lastnica oziroma zastopnica je bila dolžnica, ne morejo vplivati na drugačno presojo razlogov za insolventnost, ki bi narekovali skrajšanje preizkusne dobe. Dolžničine obveznosti znašajo preko 400.000,00 EUR, tako visoke obveznosti pa tudi po zaključku višjega sodišča ne opravičujejo znižanja preizkusne dobe, še najmanj na najkrajšo možno dobo. Pritožnica se sicer sklicuje na sklep višjega sodišča Cst 120/2014, vendar pa spregleda, da je bila višina terjatev v navedeni zadevi 10-krat manjša, pa tudi sicer preizkusno obdobje ni bilo skrajšano na najkrajše možno, kot to v tem postopku predlaga dolžnica.

7. Glede na navedeno višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pri določitvi preizkusnega obdobja pravilno upoštevalo okoliščine, ki jih je navedla dolžnica ter se odločilo za preizkusno dobo treh let, ki niti ni najdaljša možna. Po petem odstavku 400. člena ZFPPIPP preizkusno obdobje ne sme biti krajše od dveh let in ne daljše od petih let od začetka postopka odpusta obveznosti. Sodišče prve stopnje je preizkusno obdobje v izpodbijanem sklepu torej pravilno določilo v okviru omejitev preizkusne dobe iz navedenega zakonskega določila.

8. Ker pritožbeni razlogi niso podani in tudi ne razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).