Jedro

Stališče sodišča prve stopnje, da bi policisti v vsakem primeru morali zaseči predmete, tudi brez storilčevega voljnega sodelovanja, je sicer pravilno, vendar ta njihova dolžnost ne more sanirati predhodne nezakonitosti zasega predmetov. Pred pozivom na izročitev predmeta bi moral biti storilec prekrška najprej ustrezno poučen, nato pa bi ob morebitni odklonitvi izročitve predmeta oziroma kršiteljevi pasivnosti policisti lahko opravili pregled osebe (pretipali oblačila osebe in pregledali vsebino stvari, ki jih ima pri sebi oziroma s sabo - četrti odstavek 52. člena ZNPPol). Skladno z drugim odstavkom 52. člena ZNPPol pred začetkom pregleda policisti res ukažejo osebi, naj sama izroči predmete (razen če bi to lahko ogrozilo varnost ljudi ali premoženja), vendar v kolikor je na osebo že osredotočen sum, da je storila prekršek ali kaznivo dejanje, jih ta določba ne odvezuje podaje pravnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo, da se izročitev predmeta šteje za zakonito.

Izrek

I. Pritožbi zagovornika obtoženega se delno ugodi in se izpodbijani sklep: a) glede dokazov zaseženih A. A. (v zvezi z obtožnico KT 3041/20 z dne 30. 11. 2021 - 1. alineja izpodbijanega sklepa) spremeni tako, da se predlogu za izločitev dokazov ugodi in iz spisa izloči: - uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 23. 4. 2019 (D3461897 I K 1936054/3464896), potrdilo o zasegu predmetov z dne 23. 4. 2019 ter poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah z dne 10. 5. 2019 (233/373/2019/2), b) glede dokazov zaseženih B. B. (v zvezi z obtožnico Kt 19200/19 z dne 9. 4. 2020 - 2. alineja izreka izpodbijanega sklepa) spremeni tako, da se predlogu za izločitev dokazov delno ugodi in iz spisa izloči: - uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 7. 10. 2019, zapisnik o zasegu predmetov B. B. z dne 7. 10. 2019 ob 17.15 uri, po uradni dolžnosti pa še poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah z dne 8. 10. 2019 (233-946/2019/1), c) glede dokazov zaseženih C. C. in Č. Č. (v zvezi z obtožnico Kt 11603/2022 - 4. in 5. alineja izreka izpodbijanega sklepa) spremeni tako, da se predlogu za izločitev dokazov ugodi in iz spisa izloči: - glede zasega, ki se nanaša na C. C.: Uradni zaznamek z dne 20. 10. 2022 (3B697-46), Zapisnik o zasegu predmetov z dne 20. 10. 2022 (3B697-46 D3907706/K2182594), Potrdilo o zasegu predmetov z dne 20. 10. 2022 (3B697-46 D3907706/K2182594) ter Poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah z dne 26. 10. 2022 (233-785/2022/2), - glede zasega, ki se nanaša na Č. Č.: Uradni zaznamek z dne 21. 10. 2022, Zapisnik o zasegu predmetov z dne 21. 10. 2022 (3B697-51 D3907702/K2182592), Potrdilo o zasegu predmetov z dne 21. 10. 2022 (3B697-51 D3907702/K2182592) ter Poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah z dne 26. 10. 2022 (233-786/2022/2), - po uradni dolžnosti pa še uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 27. 10. 2022 (2300/3907706/2182594/3907705/2022 (1237271)), d) glede predloga za izločitev dokazov, pridobljenih na podlagi odredb preiskovalne sodnice - 6.-8. alineja izreka izpodbijanega sklepa in na takih dokazih pridobljene dokaze se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v ponovno odločanje.

II. Izločeni dokumenti se zaprejo v poseben ovitek in shranijo pri preiskovalnem sodniku ločeno od drugih spisov (tretji odstavek 83. člena ZKP).

III. V ostalem se pritožba zagovornika kot neutemeljena zavrne.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Kopru je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog zagovornika obtoženega za izločitev dokazov, naštetih v izreku izpodbijanega sklepa.

2. Zoper sklep se zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve pravic iz 2., 22., 23. in 29. člena Ustave RS ter kršitev pravice iz 6. člena EKČP pritožuje zagovornik obtoženca. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter iz spisa izloči dokaze, katerih izločitev je pritožnik predlagal, podrejeno pa da pritožbi ugodi in zadevo vrne v ponovno odločanje pred drugim sodnikom.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Kakor pritožnik poudarja, je v pisnem predlogu podal zahtevo za izločitev dokazov, ki so bili po mnenju pritožnika pridobljeni s kršitvijo privilegija zoper samoobtožbo iz četrtega odstavka 148. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP), kakor tudi dokazov, ki so bili pridobljeni na podlagi odredbe preiskovalne sodnice I Kpr 70397/2022 z dne 3. 11. 2022, katere naj bi bilo potrebno iz spisa izločiti po teoriji sadežev zastrupljenega drevesa, skladno z drugim odstavkom 18. člena ZKP.

5. V obravnavani kazenski zadevi je združenih več očitkov zoper obtoženca, in sicer po štirih različnih obtožnicah Okrožnega državnega tožilstva v Kopru, s katerimi se obtožencu očita kazniva dejanja, navedena v uvodu predmetnega sklepa. Policisti oziroma kriminalisti so obtožencu in drugim osebam zasegli več predmetov. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da so bili vsi predmeti zaseženi zakonito ter da s strani zagovornika predlagana izločitev dokazov iz spisa ni utemeljena.

Glede zasega predmetov A. A.:

6. Kakor je razvidno iz potrdila o zasegu predmetov z dne 23. 4. 2019 (l. št. 6 spisa označenega z opr. št. I K 47329/2020), je kriminalist A. A. zasegel alu zavitek z neznano prašnato snovjo bele barve ter PVC zavitek z neznano prašnato snovjo bele barve. V uradnem zaznamku o zaznavi kaznivega dejanja z dne 23. 4. 2019 je navedeno, da so se kriminalisti navedenega dne nahajali v bližini stanovanjskega bloka, kamor naj bi se sledeč anonimnim prijavam preselil preprodajalec prepovedanih drog, pred stanovanjem pa naj bi se zadrževali odvisniki od prepovedanih drog. Kriminalist naj bi videl, kako je obtoženec, ki ga pozna že iz prejšnjih postopkov v zvezi s prepovedanimi drogami, osebi, ki je pred blokom izstopila iz osebnega avtomobila in bila kasneje identificirana kot A. A., izročil neznani predmet. Ker se je oseba nemudoma odpeljala, sta kriminalista zapeljala za vozilom, vendar ga nista mogla varno ustaviti, dokler ni vozilo ustavilo na drugem naslovu v A. Ob pristopu do vozila naj bi kriminalist videl, da je imel A. A. v roki prozoren PVC zavitek in aluminijasto folijo z neznano prašnato snovjo bele barve, ki si jo je pripravljal za zaužitje. Zaslišan je kriminalist D. D. izpovedal, da je prašnato snov videl pri A. A. na kolenih ter da je sumil, da gre za prepovedano drogo, ki jo ima pripravljeno za uživanje. Ker so bili podani pogoji za pregled osebe, je na podlagi 52. člena Zakona o nalogah in pooblastilih policije (v nadaljevanju ZNPPol) kriminalist A. A. pozval na izročitev zavitkov s prašnato snovjo, kar je slednji tudi storil. 7. Sodišče prve stopnje je glede na zgoraj opisane okoliščine zasega zaključilo, da je kriminalist, ki je A. A. obravnaval kot storilca prekrška, imel zakonsko podlago za zaseg v 52. členu ZNPPol, ker je sam neposredno zaznal snov, za katero je sumil, da gre za prepovedano drogo, to je predmet, ki ga je potrebno zaseči. Ugotovilo je, da pred pozivom na izročitev predmetov A. A. res ni bil ustrezno poučen in mu je zato bila kršena pravica do privilegija zoper samoobtožbo, kar pa po oceni sodišča prve stopnje na zakonitost samega zasega ni vplivalo. Zaradi kriminalistove neposredne zaznave je bila pridobitev tega dokaza neodvisna od volje storilca prekrška A. A., zato je ocenilo, da pouk o privilegiju zoper samoobtožbo ni bil potreben, saj bi policija morala drogo zaseči skladno z 52. členom ZNPPol tudi v primeru njegovega nesodelovanja in slednjemu prepovedane droge v nobenem primeru ne bi dovolila obdržati.

8. Pritožnik, sklicujoč se na odločbo Vrhovnega sodišča RS I Ips 41786/2016 z dne 26. 11. 2020, utemeljeno opozarja na zmotno stališče prvostopenjskega sodišča, da je izločanje dokazov zaradi neuporabe pouka o privilegiju iz četrtega odstavka 148. člena ZKP vezano le na primere, ko policija lastno ne zazna predmetov, ki jih je treba zaseči. Izpostavlja, da obstaja dolžnost policije osumljeno osebo poučiti o tem, da zoper sebe ni dolžna izpovedovati, od trenutka, ko oseba postane subjekt kazenskega postopka ter da mora biti izročitev dokazov prostovoljna, pri presoji katere pa je ključno, da je obdolženec oziroma kršitelj ustrezno poučen in da takšna izročitev ne temelji na izrabljanju njegove nevednosti. Sklicuje se tudi na odločbo Višjega sodišča v Ljubljani II Kp 17143/2015 z dne 8. 3. 2021, ki poudarja enako stališče. 9. Že sodišče prve stopnje je pojasnilo, kaj je bistvo privilegija zoper samoobtožbo, to je preprečitev prisile države, da posameznik postane vir dokazov zoper samega sebe, saj mu privilegij zagotavlja, da se kot domnevni storilec svobodno odloča, ali in kako bo sodeloval z organi kazenskega postopka ter kakšen bo njegov prispevek k dokaznemu gradivu. Privilegij zoper samoobtožbo se razteza tudi na izročitev predmetov, ki jih ima osumljenec v posesti in je za njihovo pridobitev s strani policije potrebno njegovo sodelovanje oziroma volja. Predmete, ki jih ima osumljenec v svoji posesti, lahko organi pregona pridobijo na dva načina. Prvi način je, da sodišče na predlog državnega tožilstva izda odredbo za opravo osebne oziroma hišne preiskave, pri kateri so predmeti, ki bodo služili kot dokazno gradivo, zaseženi. Drugi način je, da obdolženec navedene predmete organom pregona na njihov poziv izroči prostovoljno. PostoF. F. z zahtevo za izročitev predpostavlja zavezančevo lastno ravnanje, hišna preiskava pa omogoča njegovo pasivnost. Pri presoji prostovoljnosti je ključno, da je osumljenec (oziroma kršitelj) ustrezno poučen in da takšna izročitev ne temelji na izrabljanju njegove nevednosti. Pogoj za prostovoljnost osumljenčeve odločitve je ravno njegova seznanjenost s pravicami iz določbe četrtega dostavka 148. člena ZKP oziroma, ko gre za kršitelja s pravicami iz 1. alineje drugega odstavka 55. člena Zakona o prekrških (ZP-1), ki v prvi vrsti zajemata pouk o pravici do privilegija zoper samoobtožbo (prim. sodbo VSRS I Ips 41786/2016 z dne 26. 11. 2020).

10. V obravnavani zadevi se po oceni pritožbenega sodišča dejansko stanje bistveno ne razlikuje od tistega iz zgoraj navedene sodbe Vrhovnega sodišča. Iz slednje namreč izhaja, da sta policista zaznala osumljenca in osebo, ki jima je bila znana kot uživalec prepovedanih drog, kako sta stopila v osumljenčevo hišo, nato pa izstopila, ter da je bila ta oseba s strani druge pozvana, da izroči prepovedano drogo, ki jo ima pri sebi. S tem ko je oseba prepovedano drogo na poziv policistov izročila brez pravnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo, hkrati pa iz razlogov sodbe ni bilo razvidno, ali je bil sum nanjo kot na storilca prekrška že osredotočen, se je ob predpostavki, da je slednji pogoj izpolnjen, neprostovoljno obremenila, saj pred pozivom na izročitev predmetov s strani policistov ni bila poučena, da kot osumljena storitve prekrška ni dolžna izročiti predmetov, ki bi jo lahko obremenili. Za izročitev prepovedane droge na poziv policistov je bilo potrebno njeno voljno sodelovanje, izročitev pa je pomenila tudi odločilni prispevek k dokaznemu gradivu. Kot prostovoljna bi se takšna izročitev lahko štela le v primeru podanega pravnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo.

11. V obravnavani gre v bistvenem za enako dejansko situacijo, s to razliko, da je kriminalist poleg domnevne prodaje prepovedane droge neposredno zaznal tudi posest droge pri A. A., saj je že ob pristopu k vozilu opazil, da ima slednji na kolenih oziroma v roki, zavitek s snovjo, ki spominja na prepovedano drogo, pripravljeno za uživanje. Sum na A. A. kot storilca prekrška (kršitelja) je bil po prihodu k vozilu in nato ob zaznavi prepovedane droge nedvomno že osredotočen. Tudi sodišče prve stopnje ni dvomilo v to, da je bil A. A. obravnavan kot storilec prekrška (9. točka obrazložitve izpodbijanega sklepa). Od tedaj dalje pa bi moral biti pred vsakim ravnanjem, ki se približuje njegovi izjavi, s katero bi se obremenil, torej tudi pred izročitvijo predmetov, poučen o privilegiju zoper samoobtožbo. Ker je kriminalist ob pristopu k vozilu, A. A. pozval na izročitev zavitkov z domnevno prepovedano drogo, slednji pa jih je na poziv tudi izročil, ne da bi bil poučen o pravici do privilegija zoper obtožbo, je bila njegova pravica do privilegija zoper samoobtožbo kršena. Navedenega ne spremeni dejstvo, da so bili hkrati podani pogoji za pregled osebe po 52. členu ZNPPol, saj je Vrhovno sodišče v omenjeni sodbi pojasnilo, da je zakonitost izvajanja teh pooblastil policije odvisna prav od tega, ali je bil zoper osebo v trenutku poziva na izročitev predmetov sum že osredotočen (prim. 19. točko obrazložitve sodbe I Ips 41786/2016). Stališče sodišča prve stopnje, da bi policisti v vsakem primeru morali zaseči predmete, tudi brez storilčevega voljnega sodelovanja, je sicer pravilno, vendar ta njihova dolžnost ne more sanirati predhodne nezakonitosti zasega predmetov. Pred pozivom na izročitev predmeta bi moral biti storilec prekrška najprej ustrezno poučen, nato pa bi ob morebitni odklonitvi izročitve predmeta oziroma kršiteljevi pasivnosti policisti lahko opravili pregled osebe (pretipali oblačila osebe in pregledali vsebino stvari, ki jih ima pri sebi oziroma s sabo – četrti odstavek 52. člena ZNPPol). Skladno z drugim odstavkom 52. člena ZNPPol pred začetkom pregleda policisti res ukažejo osebi, naj sama izroči predmete (razen če bi to lahko ogrozilo varnost ljudi ali premoženja), vendar v kolikor je na osebo že osredotočen sum, da je storila prekršek ali kaznivo dejanje, jih ta določba ne odvezuje podaje pravnega pouka o privilegiju zoper samoobtožbo, da se izročitev predmeta šteje za zakonito.

12. Glede na vse navedeno je potrebno skladno s tretjim odstavkom 402. člena ZKP v tem delu pritožbi zagovornika ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se predlogu za izločitev dokazov, ki se nanašajo na zaseg predmetov A. A. (prva alineja v izreku izpodbijanega sklepa), ugodi in se iz spisa izločita uradni zaznamek z dne 23. 4. 2019, zapisnik o zasegu predmetov z dne 23. 4. 2019 ter poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah z dne 10. 5. 2019. Glede zasega predmetov obtožencu in B. B. dne 7. 10. 2019:

13. Do navedenega zasega predmetov je prišlo, ko so se kriminalisti zaradi izvedbe hišne preiskave pri obtožencu, nahajali v stanovanjskem bloku, kjer obtoženi živi ter še pred izvedbo hišne preiskave videli, kako je obtoženec odprl vrata stanovanja in tedaj še neznanemu moškemu (B. B.), izročil tri tablete v embalaži, nato pa takoj, ko je opazil kriminalista, vrata zaprl. Kriminalist je zaradi suma, da bo obtoženec uničil predmete, ki bi bili pomembni v nadaljevanju postopka, s silo telesa odprl vrata in vstopil v stanovanje, obtožencu pa odvzel prostost. Ob odvzemu prostosti naj bi obtoženi kriminalistom izročil več predmetov, med drugim tudi tablete Flormidal in Apaurin, kar mu je bilo sledeč zapisniku o zasegu predmetov zaseženo ob 17.05 uri. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil obtoženec pred tem seznanjen s pravicami, kar je spoznalo tudi z zaslišanjem policista E. E. Obtožencu je bila vročena tudi odločba o odvzemu prostosti.

14. Zagovornik meni, da ni bistveno, kaj je zapisano v odločbi o odvzemu prostosti, saj je bila ta vročena obtožencu šele ob 21.10 uri, medtem ko so mu bili predmeti zaseženi že prej. Potrebno pa je upoštevati, da je v odločbi o odvzemu prostosti in pridržanju navedeno, da se je policijski postoF. F. začel dne 7. 10. 2019 ob 17.03 uri ter da je bil obdolženi med drugim poučen tudi o pravici do privilegija zoper samoobtožbo (l. št. 90-94 spisa označenega z opr. št. I K 50966/2019). To pomeni, da do kršitve omenjene pravice, glede na uro zasega (17.05), kakor izhaja iz zapisnika o zasegu predmetov (l. št. 76-77) ni moglo priti. Ura vročitve odločbe ni odločilnega pomena, saj policisti ob odvzemu prostosti osebo ustno poučijo, torej že pred vročitvijo pisne odločbe, v slednji pa je navedeno, kakšen pouk je obtoženec prejel. Pritožbeno sodišče tako nima pomislekov glede zakonitosti zasega prepovedane droge obtožencu pri obravnavanem dogodku.

15. Tudi B. B. so neposredno po domnevni prodaji oz. nakupu prepovedane droge policisti zasegli predmete, in sicer dve tableti Apaurina, ki ju je B. B. izročil policistom ter alu zavitek, ki naj bi ga odvrgel na tla (zapisnik o zasegu predmetov z dne 7. 10. 2019 ob 17.15 uri, l. št. 78-79). V zapisniku je navedeno, da je tableti izročil na ukaz, zavitek pa odvrgel. Ker so policisti predajo predmetov sami neposredno zaznali, po oceni sodišča prve stopnje ni bilo potrebno poučevati osebe kot osumljenca storilca prekrška, preden je predmete izročil. 16. Pritožnik pravilno opozarja, da gre za primerljivo dejansko stanje kot v primeru zasega prepovedane droge pri A. A., kar izpodbija z enakimi argumenti. Ker pritožnik v zvezi z zasegom droge B. B. opozarja na vse tisto, kar je bilo že predmet presoje pri zasegu predmetov A. A., se tudi pritožbeno sodišče na vse tam odgovorjeno zgolj sklicuje. Nikakršnega dvoma ni, da je bil B. B. v obravnavanem primeru pozvan na izročitev predmetov, kar velja tako za tablete, ki jih je B. B. izročil na poziv policije, kot za zavitek, ki je bil odvržen. Slednjega B. B. sam od sebe ne bi odvrgel, v kolikor ne bi bilo ukaza policistov na izročitev. Takšne izročitve, ne da bi bil kršitelju predhodno podan pravni pouk o privilegiju zoper samoobtožbo, se ne more šteti za zakonite. Kljub temu, da so bili podani pogoji iz 52. člena ZNPPol, je bilo v trenutku osredotočenosti suma na storilca prekrška potrebno slednjega pred pozivom na izročitvijo predmetov poučiti o privilegiju zoper samoobtožbo, kakor je bilo vse že pojasnjeno pri zasegu predmetov A. A..

17. Upoštevajoč navedeno je potrebno tudi v tem delu izpodbijani sklep spremeniti tako (tretji odstavek 402. člena ZKP), da se predlogu zagovornika za izločitev dokazov delno ugodi in se izločijo dokazi, ki se nanašajo na zaseg predmetov B. B. (v zvezi z obtožnico Kt 19200/19 z dne 9. 4. 2020 - 2. alineja izreka izpodbijanega sklepa): uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 7. 10. 2019 ter zapisnik o zasegu predmetov z dne 7. 10. 2019 ob 17.15 uri. Po uradni dolžnosti je potrebno izločiti še poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah z dne 8. 10. 2019 (233-946/2019/1).

Glede zasega predmetov F. F. in G. G. dne 17. 12. 2021:

18. Okoliščine, vezane na zaseg predmetov navedenima osebama, izhajajo iz uradnega zaznamka o zaznavi kaznivega dejanja dne 17. 12. 2021 (l. št. 10 spisa označenega z opr. št. I Kpd 70397/2022) ter izpovedb policistov oziroma kriminalistov in so sledeče: Kriminalista SKP PU Koper sta pri opravljanju nalog policije opazila obtoženca, kako se je sklonil skozi odprto okno avtomobila v notranjost vozila na sopotnikovi strani ter neznanemu moškemu, za katerega je bilo kasneje ugotovljeno, da gre za G. G., izročil več manjših predmetov oziroma zavitkov. G. G. je zavitke prevzel in roko, v kateri jih je držal, sklonil proti tlom vozila. Ker so vsi trije omenjeni s kraja nemudoma odšli, sta kriminalista zapeljala za osebnim avtomobilom, ki sta ga kasneje policista PP Postojna zaustavila, nakar sta kriminalista pristopila do vozila, osebi opazovala in videla, da je G. G. na tla avtomobila odvrgel ALU zavitek z neznano snovjo, druga oseba – F. F. pa v denarnico skril prozoren PVC zavitek z neznano prašnato snovjo bele barve. Ker je na podlagi neposredne zaznave kriminalista obstajala velika verjetnost, da je F. F. skril predmete, ki jih je potrebno z zakonom zaseči ter opraviti pregled osebe na podlagi 52. člena ZNPPol, ga je kriminalist pozval, naj izroči predmete, ki jih je skril v denarnico, pred tem pa ga seznanil s pravicami. F. F. je izročil tri PVC zavitke z neznano prašnato snovjo bele barve ter kriminalistu povedal, da ima v žepu jakne še štiri stekleničke s prepovedano snovjo GBL. Ko ga je kriminalist ponovno seznanil s pravicami, je izročil še omenjene stekleničke. Odvržen zavitek, ki ga je G. G. odvrgel na tla avtomobila pa je kriminalist pobral in zavaroval. 19. Pritožbeno sodišče nima nikakršnih pomislekov v zakonitost zasega predmetov F. F., predvsem ker je sodišče ugotovilo, da je bil F. F. pred izročitvijo predmetov poučen o privilegiju zoper samoobtožbo, določene predmete pa so policisti tudi neposredno zaznali. Čeprav v uradnem zaznamku o zaznavi kaznivega dejanja ne piše natančno, katere pravice so bile F. F. povedane, so zaslišani policisti oziroma kriminalisti prepričljivo pojasnili, da je pouk zajemal tudi pravico do privilegija zoper samoobtožbo. Sodišče prve stopnje je izpovedbe policistov in kriminalistov kritično ocenilo v povezavi z listinskimi dokazi ter pravilno pojasnilo, da pomanjkljiv zapis v zapisniku ne pomeni nujno izločitve dokaza in je dajanje pravnega pouka mogoče dokazovati tudi z drugimi dokazi, kakor to izhaja tudi iz sodbe Vrhovnega sodišča I Ips 17977/2018 z dne 15. 4. 2021. 20. V zvezi s pravkar citirano sodbo zagovornik opozarja, da je Vrhovno sodišče zavzelo jasno stališče, da je učinkovito sodno varstvo v položaju varstva, ki ga zagotavlja privilegij zoper samoobtožbo, možno zagotoviti le naknadno, zato je zlasti pri odločanju o ekskluzijskih zahtevkih to mogoče le, če so dejanja organov predkazenskega postopka vestno, pravočasno in skrbno protokolirana. Opozarja še poudarke sodbe Vrhovnega sodišča I Ips 44415/2010 z dne 26. 11. 2021, da v primeru, ko je sodno varstvo človekovih pravic v predkazenskem postopku možno le naknadno, ga je mogoče zahtevati in izvrševati le na podlagi gradiva, ki ga zbere organ, ki je (sporna) dejanja v postopku opravil. 21. Vendar sodišče prve stopnje pri presoji zakonitosti pridobljenih dokazov ni ravnalo v nasprotju s pravkar navedenimi poudarki. Vrhovno sodišče je v 23. točki sodbe I Ips 17977/2018 z dne 15. 4. 2021 zapisalo, da je treba razlikovati med položaji, ko s zaslišanjem policistov preverjamo procesnopravno relevantna dejstva, ki so že zanesljivo protokolirana na z zakonom predviden način in položaji, ko je naknadno zaslišanje policistov izključni dokaz, s katerim (prvič) ugotavljamo dejstva, ki bi morala biti pravočasno protokolirana v času dejanja ali neposredno po njem.

22. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje preverjalo procesnopravno relevantna dejstva, ki so že bila zanesljivo protokolirana. Da je bil pravni pouk o pravicah podan, je bilo v uradnem zaznamku o zaznavi kaznivega dejanja, ki je bil sestavljen istega dne, že pravočasno navedeno, sodišče prve stopnje pa je z izpovedbami policistov le še utrdilo prepričanje, da je prej navedeni pouk zajemal tudi pouk o pravici do privilegija zoper samoobtožbo. Vezano na to je policistka H. H. prepričljivo pojasnila, da so bile pravice osumljenca na posebnem listu; da imajo novejši zapisniki o zasegu besedilo pravnega pouka že v samem obrazcu; da stari zapisniki tega niso imeli in so te pravne pouke spenjali zraven; da se spominja, da so F. F. ta obrazec dali, ker so v obravnavanem primeru postopali različno, in sicer so F. F. obrazec dali za to, kar so mu zasegli, ne pa tudi za odvržene in nato zasežene predmete. Policist I. I. je bil prav tako prepričljiv, da so v uradni zaznamek le splošno zapisali, da je bila oseba poučena o pravicah, kar predstavlja njihov ustaljen zapis, vendar je bila v okviru teh pravic seznanjena, da ni dolžna izpovedati zoper sebe in izročiti predmetov. Slednje je podkrepil z dejstvom, da so imeli policisti usmeritve pri delu in opozorila nadrejenih, da morajo osebe v postopku biti seznanjene s pravico do privilegija zoper samoobtožbo, saj se le na tak način njihova izročitev predmeta šteje za prostovoljno. Podrobneje je izpovedbe policistov povzelo sodišče prve stopnje, napravilo pravilne zaključke ter takim ugotovitvam v izpodbijanem sklepu ni kaj dodati. Glede na navedeno je izročitev predmetov, ki jih je F. F. izročil po seznanitvi s pravico do privilegija zoper samoobtožbo, šteti za prostovoljno, zaseg pa za zakonit. 23. Pritrditi velja tudi zaključkom izpodbijanega sklepa, da za zaseg zavojčka G. G., ki ga je kriminalist pobral s tal vozila, ni bil potreben pouk o privilegiju zoper samoobtožbo. Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da se je zavojček nahajal na vidnem mestu v vozilu, kamor ga je G. G. odložil, zaseg le-tega pa ni bil posledica G. G izročitve. Policisti oziroma kriminalisti G. G. niso pozivali na izročitev, zaradi česar pouk o privilegiju zoper samoobtožbo ni bil potreben, zaseg pa je bil zakonit na podlagi določb 52. člena ZNPPol in drugega odstavka 148. člena ZKP.

24. Iz navedenih razlogov je v tem delu zagovornikova pritožba neutemeljena in jo je potrebno zavrniti (tretji odstavek 402. člena ZKP).

Glede zasega predmetov C. C. dne 20. 10. 2022 in Č. Č. dne 21. 10. 2022:

25. Sodišče prve stopnje ni navedlo prepričljivih razlogov, zakaj sta zasega predmetov C. C. in Č. Č., ki sta si sledila v razmaku enega dne, potekal zakonito. Navedlo je, da sta bila zasega utemeljena na podlagi 51. člena ZNPPol, ki ureja varnostni pregled osebe. V obeh primerih sta želela policista omenjeni osebi identificirati zaradi hitre hoje oziroma sumljivega pogledovanja okrog sebe, kar naj bi nakazovalo na storjeno kaznivo dejanje ali prekršek. Varnostna pregleda pa sta opravila, ker naj bi bilo glede na okoliščine moč utemeljeno sklepati, da imata navedeni osebi zaradi razburjanja, glasnega govorjenja oziroma mahanja z rokami po tem, ko sta ju želela policista identificirati, pri sebi nevarni predmet za napad (izvijač, olfa nož) in bi bilo zato mogoče pričakovati njun napad na policista ali samopoškodbe. Pred pričetkom varnostnega pregleda naj bi C. C. samoiniciativno iz levega žepa hlač izvlekel alu zavitek in se nato z obema rokama naslonil na službeno vozilo policije, nakar naj bi v nadaljevanju opravljanja policist v levem žepu hlač zatipal in našel še en večji alu zavitek z neznano snovjo. Č. Č. pa naj bi po ukazu, naj se nasloni na steno, ker bo opravljen varnostni pregled, med obračanjem iz desnega žepa na tla ob sebi odvrgel manjši alu zavitek in se z obema rokama naslonil na steno. Med opravljanjem varnostnega pregleda naj bi policist pri njemu v desni pesti našel še en alu zavitek z neznano snovjo.

26. Zagovornik ima prav, ko poudarja, da s strani policije zatrjevane okoliščine v konkretnem primeru niso izkazovale potrebe po opravi varnostnega pregleda. Skoraj enaka vsebina uradnih zaznamkov z enakimi okoliščinami, v katerih so bili C. C. in Č. Č. na istem kraju in le v razmaku enega dneva zaseženi predmeti, pri čemer naj bi pri obeh obstajali razlogi za varnostni pregled po osebe po 51. členu ZNPPol, že sama po sebi zahteva toliko bolj kritično presojo s strani sodišča o tem, ali je bil varnostni pregled opravljen zakonito. Skladno s prvim odstavkom 51. člena ZNPPol smejo policisti pri opravljanju policijskih nalog opraviti varnostni pregled osebe, če je glede na okoliščine mogoče pričakovati njen napad ali samopoškodbo. Držijo pritožbene navedbe, da policista v uradnih zaznamkih nista navedla takšnih okoliščin, ki bi kazale na to, da je v danem trenutku obstajala resna in konkretna nevarnost, da bi osebi nameravali izvesti na njiju napad ali se samopoškodovati. Zgolj mahanje z rokami, česar C. C. kot zaslišan ni zanikal, še manj pa razburjanje in glasno govorjenje, ne predstavljajo zadostnega razloga za opravo varnostnega pregleda. Navedeno ravnanje bi moralo biti takšne intenzitete, da bi se policista lahko zaradi tega počutila ogrožena zaradi pričakovanja napada ali samopoškodbe, kar pa kot že rečeno ne izhaja ne iz listinskih dokazov ne iz izpovedb policistov. Pravni pouk o privilegiju zoper samoobtožbo po tem, ko sta policista že začela z opravljanjem varnostnega pregleda oziroma osebama povedala, da bo opravljen varnostni pregled, predhodne nezakonitosti zaradi odsotnosti pogojev za izvedbo varnostnega pregleda, ne more odpraviti. Če policista ne bi pričela z opravo varnostnega pregleda, osebi ne bi izročili oziroma odvrgli zavitkov, ki so jima bili zaseženi.

27. V tem delu je zato pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 402. člena ZKP pritožbi zagovornika ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da se predlogu zagovornika za izločitev dokazov vezanih na zaseg predmetov C. C. in Č. Č. (v zvezi z obtožnico Kt 11603/2022, spis I Kpd 70397/2022) ugodi in se iz spisa izločijo: - glede zasega, ki se nanaša na C. C.: Uradni zaznamek z dne 20. 10. 2022, Zapisnik o zasegu predmetov z dne 20. 10. 2022, Potrdilo o zasegu predmetov z dne 20. 10. 2022 ter Poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah z dne 26. 10. 2022 ; - glede zasega, ki se nanaša na Č. Č.: Uradni zaznamek z dne 21. 10. 2022, Zapisnik o zasegu predmetov z dne 21. 10. 2022, Potrdilo o zasegu predmetov z dne 21. 10. 2022 ter Poročilo o kriminalistično tehničnih ugotovitvah z dne 26. 10. 2022. - po uradni dolžnosti je potrebno izločiti še uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja z dne 27. 10. 2022, katerega vsebina se nanaša izključno na navedena zasega.

Glede dokazov, pridobljenih na podlagi odredb preiskovalne sodnice, naštetih v 6.-9. točki izreka izpodbijanega sklepa:

28. Zagovornik je skladno z doktrino sadežev zastrupljenega drevesa predlagal izločitev: - dokazov pridobljenih na podlagi odredbe za hišno preiskavo I Kpr 70397/2022 z dne 3. 11. 2022; - dokazov pridobljenih na podlagi opravljenega prometa na mobilnih telefonskih aparatih na podlagi odredbe I Kpr 70397/2022 z dne 12. 12. 2022; - dokazov pridobljenih s preiskavo dne 10. 11. 2022 zaseženega telefonskega aparata na podlagi odredbe I Kpr 70397/2022 z dne 12. 12. 2022; - dokazov pridobljenih z izpiskom prometa in dokumentacijo o stanju vlog in depozitov ter naložb na podlagi odredbe I Kpr 70379/2022 z dne 12. 12. 2022, navedenih v 6.-9. alineji izreka izpodbijanega sklepa oziroma naštetih v točki 4.b obrazložitve izpodbijanega sklepa. Tak predlog je podal, ker so bili dokazi pridobljeni na podlagi odredb sodišča, ki so bile po oceni pritožnika izdane na podlagi nezakonitih dokazov, pridobljenih z že zgoraj obravnavanimi zasegi predmetov F. F., G. G., C. C. in Č. Č. Ker je sodišče prve stopnje zasege navedenim štirim osebam štelo za zakonite, je posledično tudi dokaze, pridobljene na podlagi zgoraj navedenih odredb, štelo za zakonite in zagovornikov predlog za izločitev dokazov tudi v tem delu zavrnilo.

29. Pritožbeno sodišče je ugotovilo, da je bil zaseg predmetov C. C. in Č. Č. nezakonit ter je v tem delu izpodbijani sklep spremenilo tako, da je pridobljene nezakonite dokaze v tej zvezi izločilo. Ker zgoraj navedene odredbe preiskovalne sodnice med drugim temeljijo prav na naštetih nezakonitih dokazih, bo moralo sodišče prve stopnje ponovno presoditi, ali ostali dokazi v odredbi za hišno preiskavo z dne 3. 11. 2022 nudijo zadostno podlago za obstoj utemeljenih razlogov za sum, da naj bi obtoženec storil kaznivo dejanje. Na podlagi odredbe za hišno preiskavo in predmetov zaseženih pri hišni preiskavi so bile izdane še druge odredbe preiskovalne sodnice, kar pomeni, da bo posledično sodišče prve stopnje moralo preveriti obstoj pogojev za izdajo tudi ostalih zgoraj navedenih odredb. Pritožbeno sodišče takšne presoje samo ne more opraviti, saj bi na ta način strankam odvzelo pravico do pritožbe zoper odločitev sodišča prve stopnje v tem delu.

30. V tem delu je sodišče pritožbi zagovornika ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo ter zadevo vrnilo v ponovno odločanje sodišču prve stopnje (tretji odstavek 402. člena ZKP).

31. Končno pritožbeno sodišče še zavrača stališče pritožnika, ki nasprotuje uporabi izjem od doktrine sadežev zastrupljenega drevesa v R Sloveniji, saj je Vrhovno sodišče RS v več odločbah (tudi v sodbi, na katero se sicer iz drugih razlogov sklicuje pritožnik – I Ips 44415/2010 z dne 3. 6. 2019) pojasnilo, da je njihova uporaba dopustna.

32. Glede na vse navedeno, je pritožbeno sodišče odločilo kot v izreku.