NOVOModern Legal Agent: opišite svoj primer ter prejmite odgovor, podprt s sodno prakso, in osnutek vloge.
Preizkusite brezplačno
Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSLJ Sodba II Cp 1617/2025

ECLI:SI:VSLJ:2026:II.CP.1617.2025 Civilni oddelek

spor majhne vrednosti opomin vrstni red vračunavanja izpolnitve ugovor pobota pogoji za pobot terjatev materialnopravni pobot
Višje sodišče v Ljubljani
28. avgust 2026
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

V obravnavanem primeru tako ni mogoče govoriti o pobotu, saj toženka ni podala pobotne izjave, niti ni v postopku uveljavljala procesnega pobota. Ustaljena sodna praksa zahteva jasno in določno pobotno izjavo pri materialnopravnem pobotu ter jasno in določno uveljavitev pobotnega ugovora pri procesnem pobotu. Sam obstoj preplačila ali dejstvo, da dolžnik pri plačilu ni specificiral posameznih računov, ne pomeni pobota. Zato pritožbene navedbe, ki naknadno kvalificirajo preplačilo kot pobotanje, nimajo podlage ne v OZ in ne v institutu procesnega pobota po ZPP.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica uveljavljala plačilo opravljene storitve dobave zemeljskega plina za obdobje od 1. 3. 2022 do 31. 7. 2022.

2.Tožnica odločitve sodišča ne sprejema in zoper njo vlaga pritožbo, v kateri uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da tožbenemu zahtevku ugodi, stroške postopka pa naloži v plačilo toženki. Podredno predlaga razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

2.Sodišču očita, da je zmotno uporabilo materialno pravo. V pritožbi pojasnjuje, da je toženka 26. 5. 2023 s plačilom zneska 888,06 EUR poravnala opomin z 21. 3. 2023; znesek v višini 456,96 EUR pa je po plačilu opomina ostal kot preplačilo. Ker je imela toženka več neporavnanih računov iz naslova dobave zemeljskega plina, sta imeli obe pravdni stranki na dan, ko je toženka plačala navedeni znesek, druga proti drugi istovrstno terjatev, in so se na ta dan stekli pogoji za pobot. Presežek v višini 456,96 EUR je knjižila na neporavnane račune, ki so v plačilo zapadli po plačanem znesku iz opomina. Toženka pri plačilu ni navedla, da plačuje opomin št. ..., ki vključuje vtoževane račune, zato je upravičeno štela, da je toženka izkazala namen plačila opomina in novejših računov, izdanih po 21. 3. 2023. Preplačil ni smela knjižiti na vtoževane račune, ker gre za sporno terjatev, glede katere sedaj teče pravda.

2.Sodišče je prezrlo, da je med pravdo uveljavljala pobot. Toženka pa je v pravdi podala pogojni ugovor pobota, če bi sodišče menilo, da je terjatev utemeljena. Procesni pobot terjatev ima prednost pred vračunavanjem po 2. odstavku 287. člena Obligacijskega zakonika (OZ), ki se uporabi šele tedaj, če ni dolžnikove izjave o vračunavanju. Pogoji za pobot so se stekli na dan plačila zneska 888,06 EUR, torej 26. 5. 2023; pobotala pa je terjatve iz naslova dobave zemeljskega plina za čas od novembra 2022 do aprila 2023, ki na dan plačila še niso zastarale.

3.Pritožba je bila vročena toženki, ta pa se nanjo ni odzvala.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Obravnavani spor je spor majhne vrednosti, saj se tožbeni zahtevek nanaša na denarno terjatev, ki ne presega 2.000 EUR (prvi odstavek 443. člena ZPP1). V takšnem sporu je mogoče izpodbijati sodbo le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP). Relativne procesne kršitve iz prvega odstavka 339. člena ZPP ter zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje v teh sporih niso dopusten pritožbeni razlog. To pomeni, da je dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, (neizpodbojno) izhodišče tudi za pritožbeno odločanje.

6.Tožnica je uveljavljala plačilo več računov iz leta 2022, povezanih z dobavami zemeljskega plina. Skupni znesek neplačanih obveznosti znaša 358,34 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Toženka je 26. 5. 2023 poravnala opomin iz marca 2023 v znesku 431,10 EUR, z razliko2 oziroma preplačilom pa je tožnica zaprla računa za marec in april 2023.

7.Sodišče je odločitev oprlo na določbo 2. odstavka 287. člena OZ. Ugotovilo je, da je tožnica kršila pravila o vrstnem redu vračunavanja ter da je toženka s plačilom zneska 888,06 EUR plačala najstarejše zapadle terjatve, ki so predmet tožničinega tožbenega zahtevka, saj se pravdni stranki nista sporazumeli o vrstnem redu vračunavanja. Takšen zaključek prvostopenjskega sodišča je tudi po presoji pritožbenega sodišča pravilen.

8.Pritožnica v pritožbi poudarja, da določba 2. odstavka 287. člena OZ3 v obravnavani zadevi ni uporabljiva. Poudarja, da je uveljavljala pobot in da je pogojni ugovor pobota podala tudi toženka. Te navedbe pa v procesnem gradivu nimajo podlage. Nobena od pravdnih strank v postopku ni podala pobotne izjave oz. pobotnega ugovora. Po OZ pobot ne nastane samodejno. Potrebna je izjava o pobotu. Nobena od strank ni podala pobotne izjave, opisano dejansko stanje pa ne kaže na pobot, ampak na vprašanje pravilnosti vračunavanja izpolnitve.

9.Temeljno vprašanje v zadevi je, katere obveznosti se štejejo za poravnane, če dolžnik ob plačilu tega ne določi. Gre za pravno vprašanje uporabe pravil o vračunavanju izpolnitve, ne pa za vprašanje pobota. Če je tožnica prejeto plačilo knjižila na določene račune, se presoja pravilnost takšnega vračunavanja po pravilih OZ o vračunavanju izpolnitve. Iz samega dejstva, da je nastalo preplačilo, še ni mogoče sklepati, da je toženka podala pobotno izjavo. Kakšen naj bi bil namen toženke glede plačil, po je stvar tožničine interpretacije, saj toženka izjave v zvezi s tem ni podala.

10.Neutemeljen je tudi ugovor, da tožnica preplačila ni smela knjižiti na vtoževane račune, ker gre za sporno terjatev, o kateri teče pravda. V času toženkinega (pre)plačila 26. 5. 2023 pravda še ni tekla. Predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine je tožnica vložila šele 31. 7. 2023.

11.Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, prav tako pa tudi ne procesne in materialne kršitve, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je bilo treba pritožbo zavrniti kot neutemeljeno ter potrditi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

-------------------------------

1Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999, s spremembami in dopolnitvami.

2Toženka je plačala 888,06 EUR.

3"Če ni dolžnikove izjave o vračunavanju, se obveznosti poravnavajo po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev."

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia