Jedro

Sodišče prve stopnje je mejo določilo po zadnji mirni posesti. Po tem kriteriju je pravno odločilno zgolj dalj časa trajajoče posestno stanje sporne mejne površine, ki so ga, preden je prišlo do spora, prostovoljno spoštovali vsi mejaši. Ker temelji izpodbijana odločitev na zadnjem posestnem stanju, so pravno nerelevantna pritožbena stališča, da bi morala meja potekati po (ravni) katastrski meji in zavzemanja, da je ta katastrski prikaz natančen.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugotovilo, da znaša vrednost spornega mejnega prostora med parcelama št. 2952 in 2944 obe k.o. ...1, ki sta v lasti predlagatelja, in parcelami št. 2953/1, 2945 in 2946, ki so v lasti nasprotnega udeleženca, 6.600,00 EUR (I. točka izreka). Mejo je uredilo na podlagi zadnje mirne posesti, od točke 306 do točke 339, kar je podrobneje označeno v skici geometra A. z dne 19. 10. 2021, ki je sestavni del tega sklepa. Tako določena meja ne zajema parcele št. 6 (II. točka izreka). To mejo je označilo s trajnimi mejnimi znamenji (III. točka izreka). Elaborat o poteku določene meje z dne 19.10.2021 je sestavni del tega sklepa (IV. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka (V. točka izreka) ter da mora nasprotni udeleženec v roku 15 dni povrniti predlagatelju skupne stroške v znesku 1.672,80 EUR, v primeru zamude tudi z zakonskimi zamudnimi obrestmi (VI. točka izreka).

2. Zoper to odločitev se pritožuje nasprotni udeleženec. Trdi, da je katastrski prikaz natančen. Predlagateljeve meje so premaknjene. Gre za lastninsko tožbo. Sodišču predlaga, da predlagatelja napoti na pravdo. V postopku ni prerekal geodetskih izmer, temveč absurdno oceno geodeta o (ne)natančnosti katastrskega prikaza. Vztrajno je opozarjal, da bi morala predlagateljeva priča pokazati celotno uživalno mejo. Sodnica je iz pokazane meje izključila tisti del, kjer je opozarjal na nezakonitosti. Zamolčane so pripombe zaradi nekorektno vodenega postopka. Ni bil seznanjen, da bo na zakoličenju meje prisotna ključna priča. Bil je v neenakopravnem položaju s predlagateljem, ki je verjetno vnaprej poznal odločitev sodišča. Meni, da je sodišče pristransko in nestrokovno. V 16. točki se je oprlo na geodeta B. in potrdilo, da je kataster zgolj informativen in dejansko odstopa za 50 do 100 metrov. Predpostavlja, da je to oceno potrdil tudi geodet A. Vse udeležence je pred začetkom naroka seznanil, da je kataster napačen. Predlagateljeve meje so tako neravne, da je očitno, da to niso prvotne meje. Neravna je lahko le uživalna meja, ki jo je treba priposestvovati. Geodetski elaborat, izdelan v tem postopku, niti približno ne ustreza dejanskemu stanju, niti podanim koordinatam. Odstopanja so velika. Na tej osnovi tudi zavrača izstavljeni račun za izdelavo elaborata.

3. Predlagatelj je na pritožbo odgovoril. Pritožbenim navedbam je nasprotoval in pritrjeval odločitvi sodišča prve stopnje.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je v tem postopku urejalo mejo med parcelama predlagatelja (št. 2952 in 2944) ter parcelami nasprotnega udeleženca (št. 2953/1, 2945 in 2946). V naravi gre za gozdna zemljišča. Po izvedenem dokaznem postopku je zaključilo, da so lastniki mejaši daljše obdobje, vse do prihoda nasprotnega udeleženca, v miru in brez sporov uživali (posedovali) svoja zemljišča do v naravi označenih meja. Tako je bilo do leta 2016, ko je nasprotni udeleženec, kot novi lastnik na vzhodni strani, pričel s sečnjo. Mejo je določilo po zadnji mirni posesti (četrti odstavek 77. člena Stvarnopravnega zakonika). Po tem kriteriju je pravno odločilno zgolj dalj časa trajajoče posestno stanje sporne mejne površine, ki so ga, preden je prišlo do spora, prostovoljno spoštovali vsi mejaši.2 S tem povezane dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so prepričljive in sprejemljive. Pravno relevantnih nasprotnih argumentov pritožba ne ponudi. Smiselno sicer navaja, da ta meja ni pravilna3, vendar pa jasnih in prepričljivih trditev glede drugačnega posestnega stanja ne navede. Katere pripombe "zaradi nekorektnega vodenja postopka" naj bi sodišče prve stopnje zamolčalo in kako je to vplivalo na pravilnost in zakonitost odločitve, ne obrazloži. Pritožnik prav tako ne prepriča s svojimi navedbami, da je bil v neenakopravnem položaju s predlagateljem, ki naj bi vnaprej poznal odločitev sodišča, ter da je bilo sodišče pristransko. Ker temelji izpodbijana odločitev na zadnjem posestnem stanju, so pravno nerelevantna pritožbena stališča, da bi morala meja potekati po (ravni) katastrski meji in zavzemanja, da je ta katastrski prikaz natančen. Sodišče prve stopnje je pojasnilo, zakaj je štelo, da v tej zadevi ne gre za lastninski spor in zakaj postopka ni prekinilo ter predlagatelja napotilo na pravdo. Konkretnih pritožbenih razlogov, zakaj ta odločitev ni pravilna, pritožnik ni podal. Z vztrajanjem pri drugačnih pravnih naziranjih in že podanih predlogih ne more uspeti.

6. Neutemeljene so tudi druge pritožbene navedbe. Izvedenec A. je izmeril mejne točke in te podatke vnesel v izdelan geodetski elaborat z dne 19. 10. 2021, ki je sestavni del izpodbijanega sklepa. Z navedbami, da je položaj teh točk nepravilen in s sklicevanjem na spletno aplikacijo GIS Občina Pivka (gis.iobcina.si), pritožnik ne uspe. Ustreznih trditev (in dokazil), da ima ta aplikacija takšno natančnost ter zanesljivost kot geodetska orodja, ki jih je pri svojem delu uporabil izvedenec A., ni podal. Iz skic, ki jih je priložil k pritožbi, celo izhaja, da so ti podatki zgolj informativni. Na tej podlagi ne more izpodbiti strokovnosti in zanesljivosti geodetskega elaborata. Glede vrisa ("premikanja") ceste in dolžine predmetnih parcel na severni strani (naprej od točke 339) pritožnik zanemari razhajanje med stanjem v naravi in katastrskim stanjem. Gre za nenatančnost katastrskih načrtov, kar je omenjalo že sodišče prve stopnje. Očitno je s tem povezan tudi različen prikaz površine oziroma oblike (notranjih razdalj) spornega mejnega prostora v elaboratu izvedenca A. in v skici, ki jo je v tem postopku predhodno izdelal izvedenec B. Pritožbene navedbe, da točke, kot jih prikazuje geodetski elaborat, ne ustrezajo dejanskemu stanju v naravi, niso prepričljive. Povsem subjektivno je stališče, da je ta elaborat sodno določene meje neustrezen in da bi ga moralo sodišče zavrniti. To velja tudi za tendenciozne trditve, da naj bi izvedenec A. prestavil mejo katastrske občine in da naj bi del sporne parcele sedaj ležal v sosednji katastrski občini. Neuspešno je zato pritožbeno zavračanje stroškov, povezanih z izdelavo tega elaborata.

7. Ker pritožbeno sodišče ni zasledilo niti kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP v zvezi s 37. členom Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP), je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP zvezi s 37. členom ZNP).

1 V nadaljevanju bo oznaka katastrske občine izpuščena. 2 Prim. R. Vrenčur v Stvarno pravo, GV Založba, Ljubljana 2007, str. 388. 3 Npr. trditve, da ta meja ni "originalna – prvotna meja", da niso bile pokazane vse mejne točke, da je določena točka nezakonita in da so bili določeni deli izključeni "iz pokazane meje".