Jedro

Ker revident ni sam pravočasno poskrbel za izvršitev naložene obveznosti, je bila delno opravljena izvršba, katere stroške trpi revident.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo na podlagi prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS zavrnilo tožbo zoper odločbo tožene stranke z dne 4. 7. 2005, s katero je ta zavrnila tožnikovo (revidentovo) pritožbo zoper sklep gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje, prostor in energijo z dne 12. 5. 2004. S tem sklepom je prvostopni upravni organ med drugim prekinil upravno izvršbo po sklepu o dovolitvi izvršbe z dne 18. 2. 2004, zoper zavezanca – revidenta, za odstranitev tam navedenega objekta in vzpostavitev zemljišča v prvotno stanje ter ugotovil, da do tedaj nastali stroški izvršbe znašajo 423.359,80 SIT (1. točka izreka sklepa).

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje pritrjuje odločitvi in se v celoti sklicuje na razloge tožene stranke v izpodbijani odločbi in v sklepu upravnega organa prve stopnje, dodaja pa še svoje razloge. Tožbene navedbe zavrne v celoti.

3. Revident je vložil revizijo (prej pritožbo) smiselno zaradi zmotne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil postopka v upravnem sporu ter zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Izpodbija obseg opravljenega dela in višino stroškov izvršbe ter zatrjuje, da ni sam lastnik navedenega zemljišča in nepremičnine ter zato ne more biti le on plačnik vseh stroškov.

4. Odgovor na revizijo ni bil vložen.

5. Revizija ni utemeljena.

6. S 1. 1. 2007 je začel veljati ZUS-1, ki je v prvem odstavku 107. člena določil, da Vrhovno sodišče o pravnih sredstvih zoper izdane odločbe sodišča odloča po ZUS-1, če ni s posebnim zakonom določeno drugače; v drugem odstavku istega člena pa, da se zadeve, v katerih je bila vložena pritožba pred uveljavitvijo ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe po ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po ZUS-1, v primerih, ko je pravnomočnost sodbe po zakonu pogoj za izvršitev upravnega akta, ter v primerih, ko je pritožba izrecno dovoljena na podlagi posebnega zakona. V drugih primerih se vložene pritožbe, ki jih je vložila upravičena oseba ter so pravočasne in dovoljene po določbah ZUS-1, obravnavajo kot pravočasne in dovoljene revizije, prvostopenjske sodbe pa postanejo pravnomočne. Glede na to določbo se v obravnavanem primeru vložena pritožba obravnava kot pravočasna in dovoljena revizija po ZUS-1, prvostopenjska sodba pa je postala pravnomočna 1. 1. 2007. 7. Po določbi prvega odstavka 85. člena ZUS-1 se revizija lahko vloži le zaradi bistvene kršitve določb postopka v upravnem sporu iz drugega in tretjega odstavka 75. člena ZUS-1 ter zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Skladno z določbo 86. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na pravilno uporabo materialnega prava.

8. V obravnavani zadevi je sporna oprava določenih del pri izvršbi inšpekcijske odločbe z dne 18. 2. 2004 (izvršilni naslov), obseg teh del in posledično višina stroškov izvršbe.

9. Po določbi drugega odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zato revizijsko sodišče izpodbijane sodbe glede tovrstnih revizijskih navedb (delo, ki naj ne bi bilo opravljeno, pavšalno zatrjevani netočni podatki v zapisniku oziroma gradbenem dnevniku in kraj, od kjer naj bi bili pripeljani stroji) ni preizkusilo.

10. Sodišče prve stopnje je v obravnavani zadevi po presoji Vrhovnega sodišča pravilno uporabilo določbe Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP o stroških upravne izvršbe. Ker revident sam v danem roku ni opravil dejanj, naloženih v izvršilnem naslovu, kar je bilo ugotovljeno ob ogledu dan pred napovedano izvršbo, namreč da nezakonito zgrajen nadstrešek ni bil odstranjen, so tako nastali določeni stroški izvršbe, čeprav je bila ta kasneje prekinjena. Stroške postopka v zvezi z izvršbo pa po 117. členu ZUP trpi zavezanec, torej v tem primeru revident. 11. Prvostopenjsko sodišče je v izpodbijani sodbi pravilno ugotovilo, da so bili v tem primeru izpolnjeni z ZUP predpisani pogoji za prisilno izvršbo inšpekcijskega ukrepa, določenega v izvršilnem naslovu, na stroške revidenta, ker ta ni sam pravočasno poskrbel za izvršitev naložene obveznosti. Na take posledice je bil opozorjen v izvršilnem naslovu (prvi odstavek 297. člena ZUP). O izvršbi je bil voden zapisnik o upravni izvršbi, ki je javna listina in se šteje za dokaz o poteku in vsebini izvršbe (prvi odstavek 80. člena ZUP). Iz zapisnika izhaja, da je bil prebran in na njegovo vsebino ni bilo pripomb. Zapisnik je javna listina kljub temu, da ga revident ni podpisal (ker ni sestopil s strehe).

12. Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi na podlagi ugotovitev v upravnem postopku, da je izvajalec izvršbe na podlagi zapisnika o upravni izvršbi in gradbenega dnevnika predložil račun z dne 23. 4. 2004, za znesek 409.864,78 SIT, pri čemer je pri izvršbi navzoča gradbena inšpektorica na računu potrdila, da je bilo delo opravljeno, da so cene po pogodbi in je zato predlagala izplačilo. Iz računa izvajalca z dne 15. 4. 2004, pa so razvidni stroški ogleda objekta (13.495,02 SIT) pred samo izvršbo (tudi na tem računu je inšpektorica potrdila, da je bilo delo opravljeno in predlagala izplačilo), da se vsi podatki iz zapisnika o opravljeni izvršbi ujemajo z izstavljenima računoma izvajalca del, v katerih so natančno specificirani zneski po posameznih postavkah, da je račun podlaga za obračun stroškov prisilne izvršbe, presodilo, da so bili ugotovljeni stroški upravne izvršbe utemeljeno naloženi v plačilo revidentu.

13. Sodišče prve stopnje je pri svoji odločitvi pravilno izhajalo tudi iz dejstva, da je cenik, ki je podlaga za obračun stroškov izvršbe, sestavni del pogodbe, ki jo je Republika Slovenija po postopku in na način, predpisan z Zakonom o javnih naročilih, sklenila z izvajalcem B.S. s.p., kot pooblaščenim izvajalcem po 162. členu ZGP-1, torej za vse primere in ne samo za revidentovega.

14. Ker je, kot je to pravilno revidentu pojasnilo že prvostopno sodišče, inšpekcijski ukrep odstranitve obravnavane nadstrešnice, postal pravnomočen, je v tem upravnem sporu glede plačila stroškov upravne izvršbe neupoštevna revidentova trditev o solastništvu zemljišča in nepremičnine, in posledično o tem, da ne more biti sam plačnik navedenih stroškov.

15. Vrhovno sodišče je na podlagi 92. člena ZUS-1 revizijo zavrnilo kot neutemeljeno, ker je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno in niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena.