Jedro

Po novem Kazenskem zakoniku (KZ-1) je nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona za dejanje, opisano v prvi in drugi alinei, zato kazenski pregon za obravnavano kaznivo dejanje ni več dopusten. Vsako dejanje, opisano v prvi in drugi alinei, ne predstavlja njegovih kvalificiranih oblik, ker ni dosežena velika premoženjska korist, tako da je kazenski pregon za vsako posamezno dejanje, opisano v prvi in drugi alinei absolutno zastaral. Člen 99 v 3. točki devetega odstavka določa višino velike premoženjske koristi, ki mora v času storitve kaznivega dejanja presegati znesek 50.000,00 EUR, kar pa obdolženec z dejanjem, opisanem v prvi in drugi alinei ni izpolnil, saj sta glede na navedeno podani le temeljni obliki obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, za katero pa nastopi po KZ-1 absolutno zastaranje pregona, ko preteče deset let od storitve kaznivega dejanja.

Izrek

Ob reševanju pritožbe okrožnega državnega tožilca se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeni tako, da se: Obtožba zoper obdolženca (osebni podatki kot v prvostopni sodbi), ker je z namenom, da bi gospodarski družbi pridobil protipravno premoženjsko korist, z lažnivim prikazovanjem dejanskih okoliščin spravil pooblaščene osebe drugih gospodarskih družb v zmoto in jih zapeljal, da so v škodo premoženja gospodarskih družb nekaj storili, in sicer je ob sklepanju pogodb o medsebojnem poslovanju, predstavnikom družb zagotovil, da je družba plačilno sposobna, v dokaz, da bo družba poravnala vse obveznosti iz naslova nabavljenega blaga izročil tudi akceptne naloge družbe, s tem pa dosegel, da so pristali v sodelovanje z družbo in na podlagi sklenjenih letnih pogodb ter naročil družbi dobavili blago in to: - po sklenjeni letni pogodbi in nakupu blaga v času od 07.02. do 15.02.1994 dobavila blago v skupno vrednosti 11,372.425,00 SIT, od katerega je družba, da bi zagotovila nadaljnje dobave blaga, plačala dne 11.02.1994 le znesek 2,212.000,00 SIT, preostalega zneska pa ne in je s tem nastala družbi velika premoženjska škoda v višini 9,160.425,00 SIT, sedaj 38.225,78 EUR, - po sklenjeni prodajni pogodbi št. 475 v času od 01.04.1994 do 21.04.1994 dobavila blago v skupni vrednosti 3,446.139,00 SIT in je s tem nastala družbi velika premoženjska škoda v navedenem znesku, saj blaga družba ni plačala, Obdolženec pa je že ob sklepanju pogodb vedel, da je družba v finančnih težavah in zato računov za nabavljeno blago ne bo poravnala, gospodarski družbi pa se ne bosta mogli poplačati niti z vnovčenjem akceptnih nalogov, ker na računu družbe ni denarja, s tem pa je obema družbama nastala velika premoženjska škoda v skupnem znesku 12,606.564,00 SIT, sedaj 52.606,26 EUR, saj družba blaga ni plačala, družbi pa se nista mogli poplačati niti z danimi akceptnimi nalogi, ker je bil račun družbe v trajni blokadi od 11.03.1994 dalje, in sicer je nastala: - družbi velika premoženjska škoda v višini 9,160.425,00 SIT, sedaj 38.225,78 EUR, - družbi pa velika premoženjska škoda v znesku 3,446.139,00 SIT, sedaj 14.380,48 EUR, s tem naj bi storil kaznivo dejanje goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena KZ, se po 4. točki 357. člena ZKP zavrne.

Stroški kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji obremenjujejo proračun.

Obrazložitev

Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje obdolženca po 3. točki 358. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) oprostilo storitve kaznivega dejanja goljufije po drugem v zvezi s prvim odstavkom 217. člena Kazenskega zakonika Republike Slovenije (KZ RS). Glede stroškov pa odločilo, da po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki in nagrada njegovega zagovornika, proračun.

Zoper takšno sodbo se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo spremeni in obdolženca spozna za krivega po obtožbi.

Zagovornik obdolženca je v odgovoru na pritožbo okrožnega državnega tožilca predlagal, da se pritožba okrožnega državnega tožilca zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje z dne 15.02.2008. Zagovornik obdolženca je predlagal, da se njega in obdolženca obvesti o seji pritožbenega senata. Seje se je udeležil substitut zagovornika obdolženca odvetnik. Ker se seje nista udeležila pravilno obveščena obdolženec in višji državni tožilec, se je le-ta opravila po določbi četrtega odstavka 378. člena ZKP v njuni odsotnosti.

Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal naslednje: Pritožbeno sodišče je ob reševanju pritožbe okrožnega državnega tožilca ob preizkusu napadene sodbe po uradni dolžnosti (prvi odstavek 378. člena ZKP) ugotovilo, da je po novem Kazenskem zakoniku (KZ-1) nastopilo absolutno zastaranje kazenskega pregona za dejanje, opisano v prvi in drugi alinei, zato kazenski pregon za obravnavano kaznivo dejanje ni več dopusten. Pritožbeno sodišče je namreč ugotovilo, da vsako dejanje, opisano v prvi in drugi alinei, ne predstavlja njegovih kvalificiranih oblik, ker ni dosežena velika premoženjska korist, tako da je kazenski pregon za vsako posamezno dejanje, opisano v prvi in drugi alinei absolutno zastaralo. Člen 99 v 3. točki devetega odstavka določa višino velike premoženjske koristi, ki mora v času storitve kaznivega dejanja presegati znesek 50.000,00 EUR, kar pa obdolženec z dejanjem, podrobneje opisanem v prvi in drugi alinei ni izpolnil, saj sta glede na navedeno podani le temeljni obliki obdolžencu očitanih kaznivih dejanj, za katero pa nastopi po KZ-1 absolutno zastaranje pregona, ko preteče deset let od storitve kaznivega dejanja (4. točka prvega odstavka 90. člena KZ). Ker sta bili dejanji storjeni v času od 07.02.1994 do 15.02.1994 in v času od 01.04.1994 do 21.04.1994, je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je kazenski pregon absolutno zastaral, in sicer za dejanje, opisano v prvi alinei 15.02.2004, za dejanje, opisano v drugi alinei pa 21.04.2004. Navedeno pa predstavlja kršitev kazenskega zakona v škodo obdolženca v smislu določbe 3. točke 372. člena ZKP, ki jo je pritožbeno sodišče ugotovilo pri uradnem preizkusu napadene sodbe.

Glede na ugotovljeno kršitev kazenskega zakona je pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe okrožnega državnega tožilca napadeno sodbo spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe (prvi odstavek 394. člena ZKP).

Izrek o stroških kazenskega postopka na prvi in drugi stopnji temelji na določbi prvega odstavka 96. člena in prvega odstavka 98. člena ZKP.