Jedro

Organ BPP je pravilno presodil konkretne okoliščine in pravilno zavrnil tožnikov predlog za dodelitev BPP, ne da bi ugotavljal še objektivne okoliščine tožnika za dodelitev BPP. Tožnik s svojo družino namreč dejansko ne živi v hiši, kjer ima prijavljeno tudi stalno prebivališče (tako je razvidno iz podatkov GURS, ki jim tožnik sicer pritrjuje, meni pa, da se je dejansko naslov prenesel na novo hišo, česar pa ni izkazal). Skladno s sodno prakso se nadomestna gradnja lahko zgradi le v istih gabaritih in na isti parceli kot stara gradnja, nikakor pa ne na (pretežno) sosednji nepremičnini, kot je zgrajena nova hiša na parc. št. 643/9 (namesto stare na parc. št. *142).

Izrek

I.Tožba se zavrne.

II.Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Glede poteka upravnega postopka

1.Toženka je z izpodbijano odločbo v ponovljenem postopku po sodbi Upravnega sodišča RS IV U 80/2023 z dne 30. 8. 2023 kot neutemeljeno zavrnila prošnjo tožnika - prosilca za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v zadevi pred Okrajnim sodiščem v Cerknici I Kr 42148/2018.

2.Iz obrazložitve izhaja, da prosilec skupaj z družino (dvema mld. otrokoma in partnerko A. A.) ne izpolnjuje subjektivnega pogoja za dodelitev BPP, saj je že njegova partnerka lastnica nepremičnin v k.o. ..., in sicer parc. št. 643/9 (na katerem stoji hiša št. 454 v vrednosti 53.286,00 EUR, ki nima naslova), *155 (pozidano zemljišče v vrednosti 209,00 EUR), 643/5 (pozidano zemljišče v vrednosti 451,00 EUR) ter *142 (po podatkih Geodetske uprave Republike Slovenije (v nadaljevanju GURS) pozidano zemljišče, na kateri stoji hiša št. 456 z naslovom ..., v vrednosti 29.615,00 EUR; na tem naslovu imajo prosilec in njegova družina prijavljeno prebivališče.

3.Prosilec je z dopolnitvijo prošnje 28. 9. 2023 navedel, da z družino živi v hiši na parceli 643/9 in delno na jugozahodnem delu tudi na parceli *142. Strinja se z vrednostjo parcel *155 in 643/5 po podatkih GURS, ne pa tudi z vrednostjo parcele *142. Glede slednje zatrjuje, da gre za funkcionalno zemljišče stanovanjske hiše, ki je dejansko vredno 2.000,00 EUR. Organ je prosilca pozval, da vrednosti parcele in navedbe glede funkcionalnosti zemljišča uredi na GURS. Ponovno je bil pozvan, naj sporoči naslov, na katerem živi s svojo družino. Odgovoril je 12. 10. 2023, da zaradi slabega zdravstvenega stanja ni zmožen sprožiti postopkov pri GURS niti narokov na sodišču in predlaga, da organ opravi ogled in postavi izvedenca. Ponavlja, da je pomembno dejansko stanje v naravi.

4.Organ ugotavlja, da sicer stavbe št. 456 na parceli *142, k.o. ..., ki je na dan izdaje te odločbe še vedno evidentirana v evidencah GURS kot stanovanjska hiša z naslovom ..., dejansko ni več, saj je iz ortofoto posnetka razvidno, da je na mestu, kjer je v preteklosti stala stavba, urejena zelenica z bazenom. Kljub temu pa, da predloženo dokazilo izkazuje, da stavbe ni več, s tem še vedno ni dokazana vrednost parcele *142 v višini 2.000,00 EUR, kot to zatrjuje prosilec. Hkrati je stavba 454 na parceli 643/9, k.o. ..., v kateri po zatrjevanju prosilca ta živi skupaj s svojo družino, (še vedno) nima naslova. Prosilec v postavljenem roku ni uredil dejanskega stanja pri GURS, celo izrecno je izjavil, da tega zaradi zdravstvenega stanja ni zmožen, pri čemer organ izpostavlja, da je po podatkih iz zemljiške knjige lastnica nepremičnin prosilčeva partnerka, ki bi podatke o nepremičninah lahko uredila na podlagi svojega lastništva in prosilcu samemu ne bi bilo potrebno sprožiti teh postopkov. Nedoločen tako ostaja tudi naslov stavbe 454 na parceli 643/9, v kateri živi prosilec skupaj s svojimi družinskimi člani. Glede na 1. točko prvega odstavka 18. člena Zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) organ iz premoženja prosilčeve družine, ki se upošteva pri ugotavljanju njegovega materialnega položaja, ne more izvzeti parcele 643/9 s pripadajočo stavbo 454. Za izvzetje stanovanjske hiše po navedeni določbi morata namreč biti kumulativno izpolnjena dva pogoja, to je dejansko bivanje oseb (prosilca in njegovih družinskih članov) v tej hiši in prijavljeno stalno prebivališče teh oseb na naslovu dejanskega bivanja. Prosilec in njegovi družinski člani pa nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v stanovanjski hiši, v kateri prebivajo. Stavba, v kateri naj bi prebivali, pa zaradi neurejenega stanja podatkov pri GURS sploh nima naslova. Pri tem organ pripominja, da je takšno stanje pri GURS zabeleženo že vsaj od 31. 3. 2017 in ga do danes prosilec oz. njegova partnerka nista uredila, prosilec pa je bil s strani Strokovne službe za BPP tudi dvakrat izrecno pozvan, da naj sporoči naslov, na katerem živijo, na kar pa se prosilec ni odzval. Oporekal tudi ni vrednosti parcele 643/9, kot je zavedena pri GURS, in sicer vrednosti 53.286,00 EUR. Organ je tako upošteval parcelo 643/9, k.o. ..., v lasti prosilčeve partnerke, pri ugotavljanju prosilčevega materialnega položaja. Ta parcela po vrednosti znatno presega z zakonom določen premoženjski cenzus

Bistvene navedbe strank v upravnem sporu

5.Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je izpodbijana odločba nepravilna in nezakonita, saj posega v pravni položaj, procesne pravice ter nasploh v človekove pravice in temeljne svoboščine tožnika. Izpodbijana odločba tožniku krši z Ustavo RS zagotovljene pravico do obrambe (obdolženi kot obdolženec v postopku za katerega je zaprosil za BPP), pravico do sodnega varstva, pravico do pravnega sredstva ter načelo pravne in socialne države. Ravno tako je bilo nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, nepravilno uporabljeno materialno pravo, podane pa so tudi bistvene kršitve določb postopka. Tožnik navaja, da je popolnoma brez vsakršnih mesečnih prihodkov. Je duševni bolnik, ki se zdravi zaradi težav z duševnim zdravjem. Tožnika ter njuni dve mld. hčeri preživlja partnerka A. A., ki kot navadna delavka prejema cca. 1.000,00 mesečne plače. Dejansko stanje v predmetni zadevi je ugotovljeno nepravilno in nepopolno. Toženka je presegla diskrecijsko pravico glede odločanja o BPP. Povsem nepravilni so odločilni razlogi izpodbijane odločbe, kjer se toženka opredeljuje do nepremičnin v lasti tožnika oz. njegove partnerke.

6.Tožnik poudarja, da držijo navedbe, da je tožnikova partnerka lastnica nepremičnin parc. št. 643/9, *155, 643/5 in *142, vse k.o. ... Nesprejemljivi pa so razlogi izpodbijane odločbe, saj je jasno, da prosilec in njegova družina živijo v hiši št. 454 na parc. št. 643/9. Naslov bivanja je ..., s tem, da se sicer naslov še vedno nanaša na podrto staro hišo, nekdaj stoječo na parc. št. *142 (stavba št. 456), sedaj je tam zelenica in bazen za otroke, neposredno ob novi stanovanjski hiši št. 454, ki v večjem delu stoji na parc. št. 643/9. Nemogoči in nerazumni so zato zaključki izpodbijanega akta, da tožnik z družino živi na naslovu ..., kar bi pomenilo v neobstoječi in že davno podrti stari hiši. Poleg pa v naravi stoji nova naseljena hiša, kjer tožnik živi in torej to v naravi pomeni na naslovu ..., kar je tudi edino logično in izkustveno sprejemljivo. Hkrati pa izpodbijana odločba sama ugotavlja, da tožnik z družino živi v stanovanjski hiši, vendar pa stavba nima urejenega naslova ... in sicer zaradi napačnih geodetskih podatkov. Dejansko pa ima nova hiša naslov ..., tja tudi prejemajo vso pošto in gre za uradni stalni naslov prebivališča, ki se uporablja tudi v tem upravnem postopku oz. ga kot veljavnega sprejema tudi toženka, saj izpodbijana odločba v uvodu navaja naslov tožnika ..., kar za toženko ni sporno. Če bi toženka dobro vpogledala v podatke in ortofoto podatke GURS, bi lahko videla, da je naslov ... v naravi tam, kjer stoji bazen z zelenico, torej na stavbi 456, parc. št. *142, ki pa več ne obstaja, saj je bila podrta in zgrajena nova nadomestna hiša neposredno poleg stare hiše, vendar v večji meri na parc. št. 654/9. Dejanski naslov ... je tako bil prenesen na novo hišo, št. stavbe 454. Bistvo je zgolj v tem, kje tožnik z družino dejansko prebiva, česar pa toženka ni ugotovila po resnici in popolno. Tožnik živi na lokaciji ..., v novi stanovanjski hiši, ki je bila zgrajena kot nadomestna hiša po zrušitvi stare hiše št. 456, stoječe na parc. št. *142, in kjer je zgolj formalno res še očitno prijavljen naslov ..., vendar pa zgolj 3 metre proč stoji že nova stanovanjska hiša, z dejanskim naslovom ... Dejansko stanje je tako ugotovljeno napačno in sodišče parcele 643/9 z novo hišo št. 454 nikakor ne bi smelo upoštevati kot del premoženja tožnika, saj je jasno, da gre za hišo, kjer tožnik z družino stalno živi in prebiva. Gre za nesprejemljivo ravnanje toženke, s čimer je hudo poseženo v pravni položaj tožnika. Ta predlaga, da sodišče tožbi ugodi in se odločba odpravi ter se zadeva vrne v ponovno odločanje toženke. Priglaša pa tudi stroške postopka.

7.Toženka je po pozivu sodišču predložila upravne spise, odgovora na tožbo pa ni podala.

Odločitev v zadevi po opravi glavne obravnave

8.Sodišče je v zadevi opravilo narok 1. 3. 2024, na katerem je vpogledalo in prebralo priloge tožnika A1 - A3 ter v upravni spis.

9.Sodišče pa je zavrnilo vpogled v priloge A4, predložene na naroku. Po tretjem odstavku 20. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) namreč stranke v upravnem sporu ne smejo navajati dejstev in predlagati dokazov, če so imele možnost navajati ta dejstva in predlagati dokaze v postopku pred izdajo akta. Po 52. členu ZUS-1 lahko tožnik v tožbi navaja nova dejstva in dokaze, vendar mora obrazložiti, zakaj jih ni navedel že v postopku izdaje izpodbijanega akta. Nova dejstva in dokazi se lahko upoštevajo le, če so obstajali v času odločanja na prvi stopnji postopka izdaje upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta. Predloženih listin A4 tožnik ni predložil v času upravnega postopka, po pozivu sodišča v okviru materialnoprocesnega vodstva na naroku pa je njegov pooblaščenec pojasnil, da navedenih listin tožnik predhodno v upravnem postopku ni predložil, ker je nanje enostavno pozabil. Glede na navedeno pojasnilo sodišče ugotavlja, da v konkretni zadevi tožnik ni izkazal, da bi bile podane okoliščine, da brez lastne krivde navedenih listin A4 predhodno ni mogel predložiti v upravnem postopku, zato jih sodišče kot prepoznih v postopku upravnega spora, skladno s tretjim odstavkom 20. člena ZUS-1 v zvezi z 52. členom ZUS-1 ni upoštevalo.

10.Sodišče pa je kot nepotrebne zavrnilo tudi dokaze z zaslišanjem tožnika, vpogledom sodišča v portal GURS glede stanja nepremičnin v naravi ter ogleda na kraju samem, saj je z njimi tožnik želel dokazati dejstva, ki med strankama sicer niso sporna, in sicer, da tožnik in njegova družina živijo v hiši št. 454 na parc. št. 643/9, ki nima urejenega naslova. Naslov ..., se nesporno formalno nanaša na (sedaj podrto) staro hišo, (nekdaj) stoječo na parc. št. *142 (stavba št. 456), zgolj 3 metre proč pa stoji že nova stanovanjska hiša št. 454, pretežno na parc. št. 643/9.

K I. točki izreka

11.Tožba ni utemeljena.

12.Predmet sodne presoje v obravnavani zadevi je pravilnost in zakonitost izpodbijane odločbe, s katero je toženka zavrnila tožnikov predlog za dodelitev redne BPP, in sicer iz razloga, ker premoženje tožnika in njegove družine presega cenzus za dodelitev BPP, skladno s 27. členom ZSVarPre. Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se zato sklicuje na njene razloge (drugi odstavek 71. člena ZUS-1), v zvezi s tožbenimi navedbami, na katere je vezano glede preizkusa dejanskega stanja (prvi odstavek 20. člena ZUS-1), pa dodaja naslednje.

13.Med strankama ni sporno, da tožnik in njegova družina uporabljajo kot naslov njihovega stalnega prebivališča naslov ..., živijo pa v hiši št. 454 na parc. št. 643/9, ki nima urejenega naslova. Naslov ..., se nesporno formalno nanaša na (sedaj podrto) staro hišo, (nekdaj) stoječo na parc. št. *142 (stavba št. 456), zgolj 3 metre proč pa stoji že nova stanovanjska hiša št. 454, na parc. št. 643/9 (pretežno).

14.Med strankama pa je sporen subjektivni pogoj prosilca in njegove družine za dodelitev redne BPP. Tožnik zatrjuje, da z družino živijo v hiši št. 454, ki je (pretežno) na parc. št. 643/9 (v vrednosti 53.286,00 EUR po GURS; tožnik te vrednosti nepremičnine ne prereka, zato ji sodišče kot pravilni sledi, skladno z drugim odstavkom 214. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1), na katero naj bi se dejansko prenesel tudi naslov prebivališča tožnika in njegove družine: ..., ki sicer formalno v GURS še obstaja kot naslov hiše št. 456 na parc. št. *142. Ker je bila ta stara hiša porušena, je po mnenju tožnika logično, da se je naslov s podrte hiše na parc. št. *142 (na tem mestu je sedaj zelenica in okolica nove stanovanjske hiše) prenesel na novo hišo na parc. št. 643/9.

15.Organ je v postopku po 14. členu ZBPP v zvezi s 1. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS ter 27. členom ZSVarPre ugotovil lastništvo nepremičnin tožnikove partnerke pri parc. št 643/9, *155, 643/5 in *142, vse k.o. ..., pri čemer je ugotovil, da že samo vrednost parc. št. 643/9 v višini 53.286,00 EUR presega cenzus 22.336,32 EUR za dodelitev BPP in zato zavrnil tožnikovo prošnjo za dodelitev BPP. Sklicuje se na 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS ter ugotavlja, da tožnik in njegovi družinski člani nimajo prijavljenega stalnega prebivališča v stanovanjski hiši, v kateri prebivajo; le če bi ga imeli, se navedeno premoženje ne bi vštelo v premoženje tožnika in njegove družine. Tožnik navedenemu nasprotuje in navaja, da bi morala toženka upoštevati dejansko stanje, to je, da tožnik s svojo družino prebiva na naslovu ..., ki se je prenesel na novo hišo št. 454 na parc. št. 643/9.

16.Sodišče navedenemu razlogovanju tožnika ne sledi. Tožnik namreč prenosa naslova ... iz parc. št. *142 na parc. št. 643/9 ni izkazal. Nesporno se namreč po podatkih GURS (ki jim tožnik tudi ne nasprotuje, zato navedenemu sodišče sledi, skladno z drugim odstavkom 214. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1) naslov ... nanaša še na staro hišo (št. 456) na parc. št. *142, ki je sedaj podrta, nova hiša (št. 454) na (pretežno) parc. št. 643/9, v kateri tožnik z družino dejansko živi, pa nima naslova. S tem tožnik ne živi v stanovanjski hiši, kjer ima z družino prijavljeno stalno prebivališče (živi namreč dejansko v hiši, ki uradno po podatkih GURS nima naslova). Tožnik oz. njegova partnerica, ki je lastnica navedenih nepremičnin, na GURSu ni uredila navedenega, čeravno je to možnost tožniku v postopku dal organ.

17.Ker se lahko navedeno premoženje tožnikove partnerice pri presoji dodelitve BPP tožniku skladno s 1. točko prvega odstavka 18. člena ZUPJS v zvezi s 1. točko prvega odstavka 17. člena ZUPJS ne upošteva kot premoženje tožnika in njegove družine le, če sta oba pogoja iz te določbe izpolnjena kumulativno, to je, kadar tožnik in njegova družina dejansko prebiva v hiši, kjer ima prijavljeno tudi stalno prebivališče, to pa pri tožniku in njegovi družini ni izpolnjeno, sodišče ugotavlja, da je organ pravilno presodil konkretne okoliščine in pravilno zavrnil tožnikov predlog za dodelitev BPP, ne da bi ugotavljal še objektivne okoliščine tožnika za dodelitev BPP. Tožnik s svojo družino namreč dejansko ne živi v hiši, kjer ima prijavljeno tudi stalno prebivališče (tako je razvidno iz podatkov GURS, ki jim tožnik sicer pritrjuje, meni pa, da se je dejansko naslov ... prenesel na novo hišo, česar pa ni izkazal). Zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1.

K II. točki izreka

18.Sodišče je o priglašenih stroških tožnika odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.

-------------------------------

1Po 27. členu Zakona o socialno varstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre), znaša pa 22.336,32 EUR.

2Posledično se tudi kot nepotrebno tudi ni opredeljeval do tožnikovega ugovora glede vrednosti nepremičnine *142 (ter ni izvedel predlaganega ogleda, postavitve izvedenca gradbene stroke in zaslišanja tožnika), saj je že sama vrednost parc. št. 643/9 presegala cenzus za dodelitev BPP tožniku in je zato toženka (pravilno) zavrnila tožnikov predlog za dodelitev BPP.

3Po določilu 1. točke prvega odstavka 18. člena ZUPJS se v premoženje prosilca ne šteje stanovanje ali stanovanjska hiša, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče, do vrednosti primernega stanovanja.

4Tožnik navaja, da naj bi nova stavba na parc. št. 643/9 predstavljala nadomestno gradnjo stare hiše na parc. št. *142. Sodišče pripominja, da je že novela zakona o graditvi objektov (ZGO-1B) iz leta 2007 podrobno opredelila novogradnjo, da ta pojem pomeni odstranitev obstoječega objekta in gradnjo novega objekta. Če je v prostorskem aktu navedeno, da se lahko izvaja samo nadomestna gradnja, to ne glede na določbe v prostorskem aktu pomeni, da se lahko obstoječi objekt odstrani in na mestu poprej odstranjenega objekta postavi nov objekt, ki je po velikosti in namembnosti enak odstranjenemu objektu. Tudi skladno s sodno prakso se nadomestna gradnja lahko zgradi le v istih gabaritih in na isti parceli kot stara gradnja, nikakor pa ne na (pretežno) sosednji nepremičnini, kot je zgrajena nova hiša na parc. št. 643/9 (namesto stare na parc. št. *142).

Zveza:

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o brezplačni pravni pomoči (2001) - ZBPP - člen 14

Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (2010) - ZUPJS - člen 17, 17/1

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 214

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.