Jedro

Tožnikova pravdna sposobnost odločilno vpliva na presojo njegove krivde za nenavajanje določenih navedb in nepredlaganje določenih dokazov v prejšnjem rednem postopku. Stranki, ki nima pravdne sposobnosti in v postopku ni pravilno zastopana, ni mogoče očitati opuščene skrbnosti oziroma odgovornosti za nepravočasno navajanje trditev in predlaganje dokazov, kot jo je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče. Ob izvedenskih mnenjih, ki so v spisu, in iz katerih izhaja, da tožnik tedaj ni bil sposoben skrbeti za svoje koristi, ni bil sposoben izražati svoje volje, po ugotovitvah sodišča pa ni bil sposoben niti za zaslišanja (pri čemer iz izvedenskih mnenj izhaja celo, da ni bil sposoben niti za komunikacijo z izvedenci, ki so sicer strokovnjaki), se izkaže, da je sprejeta odločitev, češ da bi v prvem postopku lahko sam pravočasno predlagal vse dokaze glede svoje zaposlitve, nerazumljiva, protislovna in nepravilna.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločanje o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se obnova postopka ne dovoli.

2. Zoper sklep vlaga pritožbo tožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga, da višje sodišče po pritožbeni obravnavi spremeni izpodbijani sklep in dovoli obnovo. Podrejeno se zavzema za razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugo sodnico. Priglaša pritožbene stroške. Graja presojo, da je bil pritožnik pravdno in procesno sposoben, ker mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost. Opozarja, da je tudi polnoletna oseba, ki ji ni odvzeta poslovna sposobnost, lahko pravdno nesposobna. Po stališčih sodne prakse mora sodišče obravnavati vprašanje pravdne sposobnosti stranke, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje te sposobnosti (odločba VS RS II Ips 777/2006). Predloženo izvedeniško mnenje dr. T. je zmotno in pomanjkljivo ocenjeno. Napačna sta ocena in sklep, da se na novo predloženi dokaz, ki ga je po naključju našla tožnikova mati šele 3.9.2013, tožnik ne more sklicevati, češ da bi ga lahko predložil že v prvotnem postopku. To mu je preprečevala psihična bolezen. Predlog za obnovo postopka po 10. točki 394. člena ZPP je utemeljen in pravočasen. Nepravilno je odločeno tudi o obnovitvenem razlogu po 4. točki 394. člena ZPP. Po mnenju dr. T. tožnik ne more prosto odločati in pravno veljavno izražati svoje volje. Torej njegovo pooblastilo, dano odvetniku, ni bilo pravno veljavno. Nasprotna odločitev je napačna in neutemeljena. Ker tožnik tudi ni imel zakonitega zastopnika - skrbnika, bi moralo sodišče dovoliti obnovo. Glede na vsa predložena izvedeniška mnenja, s katerimi je razpolagalo v prvem postopku, ni ravnalo skladno z 80. členom ZPP in je bistveno kršilo ZPP. Ta razlog za obnovo postopka je ugotovil šele sedanji tožnikov pooblaščenec ob pregledu celotnega spisa dne 10.9.2013. Zato je bil predlog za obnovo vložen v zakonitem roku.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Izpodbijana odločitev temelji na oceni, da je bil tožnik v pravnomočno zaključenem pravdnem postopku pravdno in procesno sposoben, ker mu ni bila odvzeta poslovna sposobnost in ga je zastopal odvetnik. Pritožniku je treba pritrditi, da je to stališče že v izhodišču materialnopravno zmotno. Dejstvo (ne)odvzema poslovne sposobnosti z odločbo sodišča v postopku, ki ga predvideva Zakon o nepravdnem postopku, ne zadošča za ugotovitev o strankini sposobnosti za opravljanje pravdnih dejanj oziroma o njeni poslovni in pravdni sposobnosti. V teoriji in sodni praksi je nesporno, da je polnoletna oseba lahko pravdno nesposobna tudi, če ji poslovna sposobnost ni bila odvzeta. Sodišče, ki mora po uradni dolžnosti ves čas postopka paziti na pravdno sposobnost stranke, mora to vprašanje obravnavati samo, če iz okoliščin primera posumi na pomanjkanje te sposobnosti.

5. Ob dejanskih ugotovitvah v točki 7 izpodbijanega sklepa so zaključki sodišča o tožnikovi popolni poslovni in procesni sposobnosti v času prvega postopka zmotni, nerazumljivi in v nasprotju s procesnim gradivom, na katerega se sklicuje.

6. Pravilne so dejanske ugotovitve, da je tožnik že v prvem sojenju predložil več mnenj izvedencev psihiatrične stroke o svoji hudi duševni bolezni. Sodišče je že tedaj obravnavalo mnenja štirih izvedencev (dr. Z. - priloga A17, dr. F. - A20, dr. T. - A21 in dr. T. - A16) in se seznanilo še z mnenjem petega izvedenca iz spisa III P 1846/2006 (dokazni sklep, sprejet na glavni obravnavi dne 20.4.2011). Dokazovala so ne le njegovo hudo duševno bolezen, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, pač pa so kazala tudi na njegovo duševno stanje in (trajno) nesposobnost sodelovanja v postopku. Že zato je ocena, da je bil tožnik pravdno in procesno sposoben, zmotna. Sodišče pa je prezrlo tudi ključno ugotovitev v izvedenskem mnenju dr. Tomorijeve z dne 3.11.2010, da tožnik zaradi duševne motnje - paranoidne shizofrenije - ni sposoben ustrezno razumeti dogajanja v zvezi s sodnim postopkom, ni sposoben sam skrbeti za varstvo svojih pravic in koristi, niti prosto odločati in pravno veljavno izražati svoje volje. Kot pravilno opozarja pritožba,to pomeni, da tudi ni bil sposoben veljavno pooblastiti odvetnika za zastopanje v obravnavani pravdi. Izvedeniško mnenje z dne 3.11.2010 časovno sovpada z obravnavanim pravdnim postopkom (tožba je bila vložena 9.3.2010). Izvedenka je ugotovila, da je bilo tožnikovo duševno stanje v zadnjih letih nespremenjeno in v bodoče ni mogoče pričakovati izboljšanja. Gre torej za stanje trajne narave in je nasprotna ocena sodišča (o časovno omejeni pravdni nesposobnosti le v obdobju od leta 1997 do 2004) brez opore v procesnem gradivu, naziranje o tožnikovi pravdni in procesni sposobnosti v času prvega postopka pa dejansko in pravno zmotno.

7. Nepravilna odločitev o tožnikovi poslovni sposobnosti je vplivala tako na odločanje o obnovitvenem razlogu po 4. kot po 10. točki 394. člena ZPP. Zaradi napačnih materialnopravnih izhodišč je namreč sodišče nepopolno in pomanjkljivo ugotovilo pravno relevantna dejstva o obstoju obeh obnovitvenih razlogov ter o pravočasnosti predloga.

8. Tožnikova pravdna sposobnost odločilno vpliva na presojo njegove krivde za nenavajanje določenih navedb in nepredlaganje določenih dokazov v prejšnjem rednem postopku. Stranki, ki nima pravdne sposobnosti in v postopku ni pravilno zastopana, ni mogoče očitati opuščene skrbnosti oziroma odgovornosti za nepravočasno navajanje trditev in predlaganje dokazov, kot jo je v obravnavanem primeru ugotovilo sodišče. Ob izvedeniških mnenjih, ki so v spisu, in iz katerih izhaja, da tožnik tedaj ni bil sposoben skrbeti za svoje koristi, ni bil sposoben izražati svoje volje, po ugotovitvah sodišča pa ni bil sposoben niti za zaslišanja (pri čemer iz izvedeniških mnenj izhaja celo, da ni bil sposoben niti za komunikacijo z izvedenci, ki so sicer strokovnjaki), se izkaže, da je sprejeta odločitev, češ da bi v prvem postopku lahko sam pravočasno predlagal vse dokaze glede svoje zaposlitve, nerazumljiva, protislovna in nepravilna.

9. Zato je potrebna ponovna ocena in presoja, ali bi tožeča stranka nov dokaz (pogodbo o zaposlitvi) lahko predlagala že preden je bil prejšnji postopek končan s pravnomočno sodno odločbo. Pritožba upravičeno graja oceno in pomisleke sodišča, da ne gre za nov in pravočasno predlagan dokaz. Če stranka zatrjuje novo dejstvo in predlaga nov dokaz, ki ga ob potrebni skrbnosti ni mogla ugotoviti ali predlagati že prej, temveč je zanj naključno izvedela, ali pridobila možnost, da ga predlaga, je tak predlog za obnovo utemeljen. Tožeča stranka se je sklicevala prav na naključno najdbo novega dokaza in jo dokazovala (vključno s pravočasnostjo) z zaslišanjem tožnikove matere kot skrbnice ter z zaslišanjem priče E. Ne drži torej ugotovitev sodišča, da svojih trditev ni podprla z nobenim dokazom. A jih sodišče ni v celoti izvedlo. Zaslišalo je le tožnikovo mater kot njegovo zakonito zastopnico. Stranke so kot dokazno sredstvo enakovredne drugim dokaznim sredstvom. Pravno odločilna dejstva se lahko dokazujejo tudi (le) z njihovim zaslišanjem, ki pa ga je treba oceniti. Dokazne ocene, zakaj (če) sodišče tožnikovi materi ni verjelo, v sklepu ni. Zato se nakazuje, da je ob nepopolni in neprepričljivi dokazni oceni in opuščeni (a neobrazloženi) izvedbi ostalih predlaganih dokazov, ostalo dejansko stanje o utemeljenosti in pravočasnosti novega dokaza nepravilno in nepopolno ugotovljeno, sprejeta odločitev pa najmanj preuranjena.

10. Vse navedeno je narekovalo razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP). Pritožbeno sodišče ni ugodilo predlogu za odločanje na pritožbeni obravnavi, ker je treba za pravilno uporabo materialnega prava ponovno in podrobneje ugotavljati širši sklop dejstev, v zvezi z ugotovitvami pa strankam omogočiti pravico do pritožbe. To bi bilo v primeru prvega ugotavljanja dejstev na drugi stopnji onemogočeno.

11. Prav tako pritožbeno sodišče ni sledilo predlogu za odreditev sojenja pred drugo sodnico sodišča prve stopnje, ker za to ni našlo razlogov.

12. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje ponovno oceni zbrano procesno gradivo o tožnikovi pravdni sposobnosti, njegovem zastopanju v prvem postopku ter v tej luči oceni utemeljenost obnovitvenih razlogov za obnovo postopka po 4. in 10. točki 394. člena ZPP. O pravočasnosti predloga bo moralo ponovno in podrobneje zaslišati tožnikovo zakonito zastopnico in če bo potrebno, tudi predlagano pričo. Če bo obnovo dovolilo, bo lahko takoj nadaljevalo s postopkom. V nasprotnem primeru naj svojo odločitev obrazloži s popolnimi in jasnimi razlogi, da jo bo mogoče preizkusiti.

13. Odločanje o pritožbenih stroških je pridržano za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).