Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL sklep Cst 215/2014

ECLI:SI:VSLJ:2014:CST.215.2014 Gospodarski oddelek

odpust obveznosti dolžina preizkusnega obdobja ugovor proti odpustu obveznosti povečanje stečajne mase poplačilo upnikov zaposlitev dolžnika
Višje sodišče v Ljubljani
27. maj 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dolžini preizkusnega obdobja lahko upnik nasprotuje le z ugovorom proti odpustu obveznosti.

Res dolžnica prejema dohodke, od katerih se določen del steka tudi v stečajno maso. Zato je sicer res, da bi bili upniki v primeru, da bi bilo določeno daljše preizkusno obdobje, poplačani v večji meri. Vendar pa dolžnici ni mogoče te okoliščine upoštevati v škodo, tako da bi ji zaradi tega sodišče določilo daljše preizkusno obdobje. Kot ena redkih, ki je zaposlena in prejema dogodke, višje od minimalnih, za kaj takega pač ne more biti „kaznovana“ z daljšim preizkusnim obdobjem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

II. Upnik sam nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo upnikov ugovor proti odpustu obveznosti.

2. Zoper navedeni sklep se je upnik pravočasno pritožil. Navaja, da ni ugovarjal odpustu obveznosti, temveč je zgolj predlagal, naj sodišče preizkusno obdobje podaljša na pet let, o čemer sodišče prve stopnje sploh ni odločilo, zato se izpodbijanega sklepa sploh ne da preizkusiti. Z navedbo o prekomernem zadolževanju je želel zgolj poudariti na nesorazmernost dolžine preizkusnega obdobja z višino dolžničinih obveznosti, ki bodo odpuščene, ter na potrebo po upoštevanju zakonitega namena postopka osebnega stečaja iz 382. člena ZFPPIPP, pri čemer narava zavarovane terjatve upnika ne vpliva in ne more vplivati na utemeljenost upnikovega predloga, pri tem pa upnik nima najboljšega vrstnega reda prednostnega poplačila iz nepremičnine. Z vidika varstva upnikov in v preprečevanje veriženja zadolženosti bi bilo potrebno določeno mero zadržanosti do številnih odpustov obveznosti izoblikovati skozi sodno prakso. Zato je treba preizkusno obdobje podaljšati na pet let. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 26.8.2013 začelo postopek odpusta obveznosti in določilo preizkusno obdobje treh let, ki bo poteklo 26.8.2016. 5. Upnik je nato vložil predlog za podaljšanje preizkusnega obdobja na pet let, kar je predlagal zaradi nesorazmernosti med višino terjatev, ki naj bi bile odpuščene, in trajanjem preizkusnega obdobja. V predlogu je navedel, da je v obdobju šestih let pred začetkom stečajnega postopka dolžnica prevzemala obveznosti, ki so bile nesorazmerne njenemu premoženju, saj dolg znaša nekaj manj kot 200.000,00 EUR, zato je triletno preizkusno obdobje prekratko. Navedel je tudi, da je treba izhajati iz zakonitega namena stečajnega postopka iz 382. člena ZFPPIPP, in concreto bi bilo zato, tako z vidika povečanja stečajne mase iz plačila za delo stečajne dolžnice, kot tudi z vidikov razlogov njene insolventnosti, potrebno podaljšati to obdobje.

6. Sodišče prve stopnje o preizkusnem obdobju odloči v sklepu o začetku postopka odpusta obveznosti (4. odstavek 400. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju ZFPPIPP). Tak sklep se lahko spremeni le na pritožbo dolžnika zoper dolžino preizkusnega obdobja ali pa na ugovor upnika ali upravitelja (primerjaj 403. in 404. člen ZFPPIPP). Dolžini preizkusnega obdobja lahko upnik nasprotuje le z ugovorom proti odpustu obveznosti (2. odstavek 403. člena in 404. člen ZFPPIPP). Upnikova vloga je vsebovala vse, kar je potrebno v takem ugovoru navesti. Sodišče prve stopnje je pravilno njegovo vlogo glede na vsebino te vloge upoštevalo kot ugovor proti odpustu obveznosti, saj je pomembna vsebina vloge in ne njen naslov. Če bi nekritično sledilo naslovu upnikove vloge, kar upnik sedaj s pritožbo uveljavlja, bi moralo predlog upnika, za katerega ni pravne podlage, celo zavreči, kar pa verjetno le ni bil upnikov namen.

7. Tudi obrazložitve sodišča prve stopnje, da upnik ne more uveljavljati obstoja ovir po 4. točki 399. člena ZFPPIPP, če je do zadolževanja prišlo pred šestimi leti, ni mogoče razumeti tako, kot to uveljavlja pritožba. Sodišče prve stopnje je zgolj pojasnilo, da tega ni mogoče upoštevati kot oviro za odpust obveznosti, ker je potekel zakonski rok treh let pred uvedbo postopka osebnega stečaja, saj bi mu sicer morda lahko očitali, da je spregledalo v ugovoru uveljavljeno oviro za odpust obveznosti.

8. Sodišče določi preizkusno obdobje ob upoštevanju starosti stečajnega dolžnika, njegovih družinskih razmer, njegovega zdravstvenega in drugih osebnih stanj ter razlogov za njegovo insolventnost (4. odstavek 400. člena ZFPPIPP). Pri določitvi preizkusnega obdobja je sodišče prve stopnje v sklepu z dne 26.8.2013 upoštevalo, da je dolžnica stara 51 let, prejema plačo v višini od 900,00 do 1.000,00 EUR in delno pokojnino v višini 165,00 EUR, je lastnica polovice hiše, drugega premoženja pa nima. Prav tako je upoštevalo tudi njene zdravstvene težave. Zagotovo mu je bil znan tudi podatek o prijavljenih in priznanih terjatvah, saj je pred izdajo tega sklepa tudi že prejelo osnovni seznam preizkušenih terjatev. Iz tega seznama izhaja, da je upravitelj priznal prijavljene terjatve v višini 189.069,58 EUR. Že v sklepu o začetku odpusta obveznosti je upoštevalo tudi to, da dolžnica ni brez premoženja, temveč da je lastnica polovice hiše, v izpodbijanem sklepu pa je tudi navedlo, da je odobrilo prodajo te nepremičnine po izhodiščni likvidacijski vrednosti v višini 73.894,00 EUR.

9.Višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno upoštevalo tudi višino dolgov stečajne dolžnice in se strinja s stališčem sodišča prve stopnje, da ti niso tako visoki, da bi utemeljevali daljše preizkusno obdobje, saj bodo ti dolgovi tudi delno poplačani iz premoženja stečajne dolžnica. Res dolžnica prejema dohodke, od katerih se določen del steka tudi v stečajno maso. Zato je sicer res, da bi bili upniki v primeru, da bi bilo določeno daljše preizkusno obdobje, poplačani v večji meri. Vendar pa dolžnici ni mogoče te okoliščine upoštevati v škodo, tako da bi ji zaradi tega sodišče določilo daljše preizkusno obdobje. Kot ena redkih, ki je zaposlena in prejema dogodke, višje od minimalnih, za kaj takega pač ne more biti „kaznovana“ z daljšim preizkusnim obdobjem. Tako stališče bi namreč pomenilo, da bi bilo osebam brez dohodkov, ki se niti ne trudijo poplačati svojih upnikov, določeno krajše preizkusno obdobje, kot pa osebam, ki k temu prispevajo po svojih najboljših močeh in imajo tudi določeno premoženje. Tako upoštevanje teh okoliščin bi bilo v nasprotju z namenom odpusta obveznosti.

10. Možnost odpusta obveznosti določa zakon – ZFPPIPP. Namen tega določila je dolžnikom, ki so se potrudili po najboljših močeh za poplačilo upnikov, omogočiti, da si uredijo življenje in svoje finančno stanje, tako da lahko normalno živijo naprej. Glede na okoliščine, ki so pomembne za določitev preizkusnega obdobja, se preizkusno obdobje določi v trajanju od dveh do petih let. Dolžnica se je res zadolževala, česar niti sama ne zanika, vendar pa glede na vrednost njenega premoženja to zadolževanje le ni tako veliko, da bi upravičevalo najdaljše preizkusno obdobje. Da pa bi zlorabljala institut odpusta obveznosti ali postopek osebnega stečaja, pa iz upnikovih navedb ne izhaja. Pri tem pa se upnik očitno zavzema za to, da bi bilo dolžnikom, razen izjemoma, določeno najdaljše preizkusno obdobje, kar pa glede na okoliščine, ki jih zakon določa kot pomembne pri določitvi preizkusnega obdobja, ni pravilno.

11. Glede na okoliščine, ki vplivajo na preizkusno obdobje in ki jih je sodišče prve stopnje upoštevalo, višje sodišče zaključuje, da je preizkusno obdobje treh let pravilno določeno in je tudi v okviru ustaljene sodne prakse. Odločitev sodišča prve stopnje je tako pravilna, zato je višje sodišče ob ugotovitvi, da sodišče prve stopnje tudi ni naredilo nobene kršitve, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 366. členom ZPP, pri čemer se pravila ZPP smiselno uporabljajo na podlagi 1. odstavka 121. člena ZFPPIPP), pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (128. člen ZFPPIPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na 129. členu ZFPPIPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia