Jedro

Po določilu 3. odst. 20. a čl. ZIZ, ki je v enakem besedilu veljalo tudi v času sestave spornega notarskega zapisa, se zapadlost terjatve iz notarskega zapisa, v primeru, ko ta ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, dokazuje z upnikovo izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku.

Izrek

Pritožbi upnika se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih izvršilnih stroškov.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje: 1.) ugodilo ugovoru dolžnika, sklep o izvršbi opr. št. In 1 z dne 5.1.2010 razveljavilo in zavrnilo predlog za izvršbo; 2.) upniku naložilo, da mora v roku 15 dni dolžniku povrniti stroške ugovora v višini 8.974,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Proti navedenemu sklepu je upnik vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov, predlagal njegovo razveljavitev in uveljavljal povrnitev stroškov. Trdi, da je predložil dokaz o zapadlosti terjatve iz izvršljivega notarskega zapisa. Upnik z izjavo o zapadlosti terjatve, ki jo je poslal dolžniku v obliki in na način, kot je določen v zakonu, ni obšel dogovora, ki sta ga stranki sklenili v notarskem zapisu SV 1. Med strankama je sporna dikcija notarskega zapisa, ki se glasi: „...se stranki dogovorita in izrecno soglašata s tem, da lahko upnik dokazuje zapadlost terjatve v navedenih primerih z enostransko izjavo, podano v notarskem zapisu in s povratnico, iz katere izhaja, da je dolžnik prejel upnikovo obvestilo o odstopu od pogodbe s priporočeno pošiljko in s pozivom na izpolnitev obveznosti z navedbo odpovednega razloga“. Iz citirane določbe izhaja, da upnik lahko poda izjavo o zapadlosti v obliki, ki je strožja od zakonsko določene, nikakor pa citirani dogovor ne določa, da je notarski zapisnik enostranske izjave pogoj za zapadlost predmetne terjatve. Namen kogentne določbe tretjega odstavka 20. a čl. ZIZ je obvestilo dolžniku, da je terjatev zapadla v plačilo. Da je bil dolžnik o zapadlosti obveščen, ni sporno. Če bi bila izjava podana v notarskem zapisu, dejansko stanje ne bi bilo nič drugačno, kreditojemalec bi bil, tako kot je bil, seznanjen z odpovedjo kreditne pogodbe. Stališče naslovnega sodišča, da upnik ni dokazal izvršljivosti notarskega zapisa, se pokaže kot nesmiselno.

Dolžnik je po svoji pooblaščenki odgovoril na pritožbo, predlagal njeno zavrnitev in uveljavljal povrnitev stroškov.

Pritožba upnika je utemeljena.

Po določilu 3. odst. 20. a čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki je v enakem besedilu veljalo tudi v času sestave spornega notarskega zapisa, se zapadlost terjatve iz notarskega zapisa, v primeru, ko ta ni odvisna od poteka roka, temveč od drugega dejstva, ki je navedeno v notarskem zapisu, dokazuje z upnikovo izjavo dolžniku, da je terjatev zapadla, z navedbo dneva zapadlosti in dokazilom o vročitvi pisne izjave o zapadlosti terjatve dolžniku. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je upnik takšno izjavo dolžniku podal, s tem pa je po mnenju pritožbenega sodišča zadostil zakonskemu pogoju dokazovanja zapadlosti terjatve.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da se je dolžnik sam skliceval na dikcijo 6. čl. spornega notarskega zapisa, v katerem je bilo dogovorjeno, da „lahko“ upnik dokazuje zapadlost terjatve z enostransko izjavo, podano v notarskem zapisu. Že jezikovna razlaga navedenega določila napotuje na zaključek, da je podaja izjave o zapadlosti terjatve s strani upnika urejena kot možnost, da takšno izjavo upnik poda v strožji obliki, ni pa bila s tem izključena možnost, da jo lahko upnik poda tudi na način, ki je določen v zakonu.

Pa četudi bi se štelo, da ni šlo zgolj za možnost, da upnik izjavo o zapadlosti terjatve poda v notarskem zapisu, ampak je bil dogovor strank dejansko takšen, da jo je treba podati v strožji obliki, v predmetni zadevi niti ni bilo zatrjevano, da bi bila dogovorjena oblika izjave o zapadlosti pogoj za njeno veljavnost (2. odst. 55. čl. v zvezi s 1. odst. 54. čl. Obligacijskega zakonika, OZ).

Upoštevaje gornjo obrazložitev je pritožbeno sodišče, na podlagi 3. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. čl. ZIZ, pritožbi upnika ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču v nov postopek, v katerem bo moralo presojati tudi preostale trditve, ki jih je dolžnik navajal v ugovoru zoper sklep o izvršbi. Odločitev o povrnitvi stroškov pritožbenega postopka temelji na 3. odst. 165. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ.