Jedro

Vendar pa v povezavi z določbo člena 143 ZPP fikcije vročitve ni mogoče uporabiti v primeru, ko je tisti, ki naj se mu pisanje vroči, odsoten in mu ostale osebe, navedene v prvem in drugem odstavku 140. člena ZPP pisanja ne morejo pravočasno izročiti. V tem primeru se namreč pisanje vrne sodišču z navedbo, kje je naslovnik.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijana zamudna sodba z dne 16.6.2004 in sklep zdne 7.7.2004 se r a z v e l j a v i t a in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v zadevi dne 16.6.2004 zoper toženca izdalo zamudno sodbo, s katero mu je naložilo plačilo vtoževane odškodnine v znesku 24,800.660,00 SIT s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter mu naložilo povračilo pravdnih stroškov, brez označbe višine teh s pripisom, da bo o stroških postopka sodišče prve stopnje odločalo s posebnim sklepom, kar je tudi storilo z izpodbijanim sklepom z dne 7.7.2004, ko je tožencu naložilo povračilo pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku

560.505,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.7.2004 dalje do plačila.

Toženec se je pravočasno pritožil tako zoper zamudno sodbo kot citirani sklep sodišča prve stopnje, ob smiselnem uveljavljanju pritožbenega razloga absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, s pritožbenim predlogom na razveljavitev napadene zamudne sodbe in sklepa ter vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo obravnavanje. Toženec ugovarja, da mu sodišče prve stopnje tožbe ni vročilo na naslov njegovega sedanjega bivališča v ZDA, ki je bil ves čas znan tudi tožeči stranki. Tako ni bilo pogojev za izdajo zamudne sodbe, niti ne s to odločitvijo povezanega sklepa o pravdnih stroških.

Tožeča stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba je utemeljena.

Temeljna predpostavka za možno izdajo zamudne sodbe v smislu člena 318 Zakona o pravdnem postopku - ZPP je pravilna vročitev tožbe tožencu v odgovor (točka 1 prvega odstavka citiranega člena ZPP). Po mnenju pritožbenega sodišča v danem primeru ta predpostavka ni bila podana in to tudi pritožba utemeljeno graja.

Sodišče prve stopnje je očitno štelo, da je bila vročitev tožbe tožencu pravilno opravljena po pravilih o fikciji vročitve - člen 141 ZPP, potem ko mu je tožbo neuspešno poskušalo vročiti na naslov, naveden v tožbi. Vendar pa v povezavi z določbo člena 143 ZPP fikcije vročitve ni mogoče uporabiti v primeru, ko je tisti, ki naj se mu pisanje vroči, odsoten in mu ostale osebe, navedene v prvem in drugem odstavku 140. člena ZPP pisanja ne morejo pravočasno izročiti. V tem primeru se namreč pisanje vrne sodišču z navedbo, kje je naslovnik. V danem primeru pa pregled spisa pokaže, da je tožeča stranka že v sami tožbi navedla, da se je toženec preselil v ZDA. Dodatno je še pred izdajo izpodbijane zamudne sodbe domnevni pooblaščenec toženca sodišču prve stopnje naznanil, da nima pooblastila za zastopanje toženca v tej zadevi, prav tako še pred izdajo izpodbijane zamudne sodbe pa je tudi sam pooblaščenec tožnice pri sodišču prve stopnje vložil pripravljalno vlogo z navedbo naslova bivališča toženca v ZDA.

Kljub temu je sodišče prve stopnje nekritično izdalo izpodbijano zamudno sodbo z obrazložitvijo, da je bila tožba vročena tožena stranki 10.6.2003, kar bi glede na podatke spisa ustrezalo vročitvi po fikciji vročitve v smislu člena 141 ZPP. Glede na znano odsotnost toženca pa za takšen način vročanja tožbe ni bilo pogojev, zato pa v bistvu tudi ni bila podana osnovna predpostavka za možno izdajo zamudne sodbe, kot je že navedena. Toženec sam pa v pritožbi zoper izpodbijano zamudno sodbo sprejemljivo obrazlaga, da mu tožba dejansko ni bila vročena in da je zvedel za zadevo preko navedenega odvetnika - po podatkih tožbe domnevnega pooblaščenca toženca, ki pa ga za to zadevo ni pooblastil, s ponovnim toženčevim pritožbenim poudarjanjem, da že od leta 2001 živi v ZDA.

Izdaja zamudne sodbe v nasprotju s določbami ZPP pomeni absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz točke 7 drugega odstavka člena 339 ZPP, kar vselej vodi k razveljavitvi takšne sodbe v skladu s prvim odstavkom člena 354 ZPP. Enako je zato pritožbeno sodišče odločilo v danem primeru in razveljavilo tako zamudno sodbo kot tudi sklep o pravdnih stroških, ki predstavlja skupaj z zamudno sodbo celoto in ga ni mogoče ločeno obravnavati, saj je njegova utemeljenost odvisna od veljavnosti izdane zamudne sodbe.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka je odpadla, ker jih pritožnik ni priglasil.