Jedro

Tožena stranka je pravilno ugotovila, da iz pravdnega spisa izhaja, da je tožnik že sam uporabil vsa pravna sredstva, ki so trenutno mogoča, medtem ko drugih rednih pravnih sredstev v tej fazi postopka ni mogoče uporabiti. Pravilno pa je tudi ugotovila, da če bi s pritožbo zoper katerega izmed obeh sklepov uspel in bi bilo odločanje v tem delu vrnjeno na prvo stopnjo, bi slednje pomenilo takšno spremembo dejanskega stanja, na podlagi katerega bi bilo smiselno vložiti novo prošnjo za brezplačno pravno pomoč.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila prošnjo tožnika za odobritev brezplačne pravne pomoči za postopek, ki je v teku pred Okrožnim sodiščem v Kranju pod opr. št. P 397/2011. Pri zavrnitvi njegove vloge se sklicuje na 24. člen Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), ki določa, da se pri presoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo pogoji in dejstva v zadevi, predvsem, da zadeva ni očitno nerazumna oziroma da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Tožena stranka je pribavila spis opr. št. P 397/2011, iz katerega je razvidno, da je tožnik vložil laično tožbo, ki je bila nepopolna, zaradi česar je sodišče izdalo sklep, naj tožbo dopolni. Tožnik jo je dopolnil in je bila vročena v odgovor nasprotni stranki, v nadaljevanju pa je sodišče ugotovilo, da je tožba kljub dopolnitvi nepopolna in je zato 11. 10. 2011 izdalo sklep, da se tožba zavrže. S sklepom z dne 14. 12. 2011 pa je sodišče odmerilo stroške postopka v višini 3.594,00 EUR in jih je naložilo v plačilo tožniku. Tožnik se je zoper oba sklepa pritožil, sam pritožbeni rok je že potekel, preden je služba za brezplačno pravno pomoč prejela prošnjo tožnika. Glede na navedeno se bo pravdni spis odstopil v reševanje Višjemu sodišču v Ljubljani, ki bo obravnavalo pritožbi, vloženi s strani tožnika. Glede na navedeno je prošnja tožnika nerazumna, saj iz pravdnega spisa izhaja, da je tožnik že sam uporabil vsa pravna sredstva, ki so trenutno mogoča, medtem ko drugih rednih pravnih sredstev v tej fazi postopka ni mogoče uporabiti. Ni razvidno, da bi dodelitev brezplačne pravne pomoči vplivala na njegov položaj, zaradi česar se njegova prošnja ocenjuje za nerazumno. Če pa bi s pritožbo zoper katerega izmed obeh sklepov uspel in bi bilo odločanje v tem delu vrnjeno na prvo stopnjo, slednje pomeni takšno spremembo dejanskega stanja, na podlagi katerega bi bilo smiselno vložiti novo prošnjo za brezplačno pravno pomoč za ta pravdni postopek.

Tožnik v tožbi navaja, da je nezaposlena oseba, da je prijavljen na zavodu in prejema socialno pomoč v višini 236,00 EUR na mesec. Navaja, da je prošnjo oddal v zakonitem roku in misli, da mu brezplačna pravna pomoč pripada, kajti le s to pomočjo bi uspel sestaviti razumno vlogo za kasnejšo obravnavo na sodišču. Sam te stvari ni sposoben izpeljati, je pa ta zadeva zanj življenjskega pomena in bi lahko le s pomočjo brezplačne pravne pomoči prišel do pravične odločitve. Smiselno predlaga odpravo odločbe.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je prošnjo za brezplačno pravno pomoč prejela 9. 1. 2012, takrat pa sta že potekla roka za vložitev pritožbe zoper sklep, s katerim je sodišče zavrglo tožbo kot nepopolno, kot tudi zoper sklep, s katerim so bili tožeči stranki naloženi v plačilo stroški, ki so nastali toženi stranki. Zoper oba sklepa je tožnik sam pravočasno vložil pritožbi. Glede na vse navedeno je tožena stranka odločila, da je prošnja glede na stanje v pravdnem spisu nerazumna, saj tudi v primeru, če se tožniku odobri brezplačna pravna pomoč, slednji ne more več vložiti, niti dopolniti vloženih vlog, medtem ko glede na stanje spisa drugih vlog trenutno ni mogoče vložiti. Prav tako je bilo tožniku pojasnjeno, da bi v primeru uspeha obeh pritožb slednje pomenilo takšno spremembo dejanskega stanja, da bi bilo smiselno vložiti novo prošnjo za brezplačno pravno pomoč. Tožena stranka predlaga, naj se tožba kot neutemeljena zavrne.

Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da mu glede na to, da prejema socialno pomoč, brezplačna pravna pomoč nedvomno pripada. Prošnjo za brezplačno pravno pomoč je dopolnil, kot je bil pozvan. Tožena stranka pa je ugotovila, da mu brezplačna pravna pomoč ne pripada. Poudarja, da je prava neuka stranka in mu brezplačna pravna pomoč pripada. Ponovno navaja, da je zadeva zanj življenjskega pomena.

Tožba ni utemeljena.

ZBPP v 24. členu med drugim določa, da se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna, oziroma, da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oziroma se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oziroma nanje odgovarjati in je zadeva pomembna za prosilčev osebni in socialno-ekonomski položaj oziroma je pričakovani izid zadeve za prosilca ali njegovo družino življenjskega pomena. Sodišče je ocenilo, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da niso podani pogoji za odobritev brezplačne pravne pomoči iz 24. člena ZBPP. Sodišče glede navedenega sledi utemeljitvi izpodbijane odločbe, zato skladno z določilom drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ne bo ponavljalo razlogov za odločitev, ampak se v celoti sklicuje na utemeljitev tožene stranke. Sodišče zgolj poudarja, da je tožena stranka pravilno ugotovila, da iz pravdnega spisa izhaja, da je tožnik že sam uporabil vsa pravna sredstva, ki so trenutno mogoča, medtem ko drugih rednih pravnih sredstev v tej fazi postopka ni mogoče uporabiti. Pravilno pa je tudi ugotovila, da če bi s pritožbo zoper katerega izmed obeh sklepov uspel in bi bilo odločanje v tem delu vrnjeno na prvo stopnjo, bi slednje pomenilo takšno spremembo dejanskega stanja, na podlagi katerega bi bilo smiselno vložiti novo prošnjo za brezplačno pravno pomoč.

Tožnik v tožbi navaja, da dobiva socialno pomoč in da je nezaposlena oseba. S tem v zvezi sodišče pojasnjuje, da ni dovolj, da določena oseba izpolnjuje finančni pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ampak mora hkrati izpolnjevati tudi vsebinski pogoj, ki pa v tem primeru ni izpolnjen, kot je bilo pojasnjeno zgoraj. Nadalje tožnik pojasnjuje, da je pravočasno vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč in da jo je pravočasno dopolnil. S tem v zvezi sodišče ponovno poudarja, da je tožnik že sam uporabil vsa pravna sredstva, ki so bila mogoča, preden je vložil prošnjo za brezplačno pravno pomoč.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da je izpodbijana odločba pravilna, zato je na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo zavrnilo.