Jedro

Ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe z dne 19.4.1966 je veljal Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ št. 12/57, 53/62 in 13/65). Z ustavno določbo o pravični odškodnini je bil ta Zakon o razlastitvi vsklajen šele s spremembo, objavljeno dne 7.2.1968 v št. 5/68. Pri takem položaju je bila pogodba z dne 19.4.1966 sklenjena v času, ki ga pokriva določba 4.čl.

Izrek

Reviziji se delno ugodi, sklepa sodišč prve in druge stopnje se razveljavita, kolikor se nanašata na zavrnitev predloga za vrnitev nepremičnin po kupni pogodbi z dne 19.4.1966 in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

V preostalem delu se revizija zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo predlog predlagatelja, naj se mu vrnejo nepremičnine, ki so bile podržavljene po kupnih pogodbah z dne 19.4.1966 in 30.5.1978 in so sedaj pripisane k vl. št. 1054. Pritožbo predlagatelja proti temu sklepu je sodišče druge stopnje zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Predlagatelj je vložil proti sklepu sodišča druge stopnje revizijo, v kateri uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga, da revizijsko sodišče sklepa sodišč prve in druge stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. V obrazložitvi revizije navaja, da bi moralo sodišče raziskati vse okoliščine, ki so privedle do sklenitve pravnega posla. Zaradi togega stališča sodišče teh okoliščin ni ugotavljalo. Čeprav je bila v letu 1963 sprejeta nova ustava, razmere niso bile take, da bi predlagatelj lahko obdržal svoje premoženje. Bistvena kršitev pravdnega postopka, ki pride v poštev tudi v nepravdnem postopku, je podana, ker sodišče druge stopnje ni odgovorilo na pritožbene trditve.

Revizija je bila vročena nasprotnemu udeležencu, ki nanjo ni odgovoril, in Javnemu tožilcu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavil. Revizija je delno utemeljena.

Uveljavljani revizijski razlog bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 375.čl. Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 37.čl. Zakona o nepravdnem postopku ni podan. Sklep sodišča druge stopnje vsebuje presojo predlagateljevih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za zavrnitev predloga iz razloga, ki ga vsebujeta sodbi sodišč prve in druge stopnje.

Kot razlog za zavrnitev predloga sta sodišči navedli, da sta bila predlagateljeva pravna posla z dne 19.4.1966 in 30.5.1978 sklenjena v času, za katerega ni mogoče uporabiti določbe 5.čl. Zakona o denacionalizaciji. Revizijsko sodišče se strinja s stališčem, da določbe 5.čl. ni mogoče uporabljati izolirano ampak le v povezavi z določbama 3. in 4. čl. tega zakona. V zvezi s 4.čl. sodišči prve in druge stopnje ugotavljata, da sta bili obe omenjeni pogodbi sklenjeni po uveljavitvi ustave SFRJ iz leta 1963, ki je za razlastitev premoženja že določila pravično odškodnino. Glede kupoprodajne pogodbe z dne 30.5.1978 revizijsko sodišče proti takemu stališču nima pomislekov. Tedaj je bil že v veljavi Zakon o razlastitvi in o prisilnem prenosu pravice uporabe (Ur.l. SRS št. 27/72). Drugačen pa je bil položaj ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe z dne 19.4.1966. Tedaj je veljal Zakon o razlastitvi (Ur.l. SFRJ št. 12/57, 53/62 in 13/65). Z ustavno določbo o pravični odškodnini je bil ta Zakon o razlastitvi vsklajen šele s spremembo, objavljeno dne 7.2.1968 v št. 5/68. Pri takem položaju je bila pogodba z dne 19.4.1966 sklenjena v času, ki ga pokriva določba 4.čl. Ker sta sodišči prve in druge stopnje pri odločanju o tem delu predloga zmotno uporabili materialno pravo, je moralo revizijsko sodišče po 2.odst. 395.čl. ZPP v zvezi s 37.čl. ZNP v tem obsegu oba sklepa razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje, da po dopolnitvi postopka o stvari ponovno odloči. V nadaljevanju postopka bo treba ugotoviti, če so bili ob sklenitvi omenjene pogodbe podani pogoji, določeni v 5.čl. Zakona o denacionalizaciji.

V ostalem je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo kot neutemeljeno.