Jedro

Zaradi poteka časa veljavnosti izpodbijanega upravnega akta, izvajanje omejitve gibanja na tej podlagi ni več dopustno. S tem pa je bil cilj, ki ga je pritožnik zasledoval s predlagano začasno odredbo (izpustitev iz Centra za tujce), dejansko že dosežen, zato predlagana začasna ureditev stanja ni več mogoča. Tako tudi morebitna ugoditev pritožbi ne more več privesti do izdaje predlagane začasne odredbe in s tem ne do izboljšanja pritožnikovega pravnega položaja.

Izrek

Pritožba zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je vložil tožbo zoper sklep Ministrstva za notranje zadeve, št. 2142-1295/2023/55 (1221-07) z dne 28. 5. 2024, s katerim mu je bila podaljšana omejitev gibanja na prostore Centra za tujce za čas od 29. 5. 2024 od 13.50 do prenehanja razlogov, vendar najdlje do 29. 6. 2024 do 13.50.1 Ob vložitvi tožbe je predlagal tudi izdajo začasne odredbe, s katero naj se do pravnomočnosti izpodbijanega upravnega akta stanje začasno uredi tako, da toženka preneha z izvajanjem izpodbijanega ukrepa. Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom zavrnilo tako tožbo (I. točka izreka), kot tudi predlog za izdajo začasne odredbe (II. točka izreka).

2. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper odločitev sodišča vložil pritožbo, po lastnih navedbah iz vseh pritožbenih razlogov. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da ugodi tožbi, podrejeno, naj sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa ni dovoljena.

5. Vrhovno sodišče uvodoma pojasnjuje, da se zgoraj povzeti pritožbeni predlog neposredno nanaša le na sodbo iz I. točke izreka, vendar pa iz obrazložitve pritožbe izhaja, da pritožnik nasprotuje tudi odločitvi sodišča glede začasne odredbe. Pritožba je torej vložena tudi zoper II. točko izreka. Nanjo se nanaša ta sklep Vrhovnega sodišča, medtem ko bo o pritožbi zoper sodbo v I. točki izreka odločilo naknadno.

6. Tudi za postopek s predlogom za izdajo začasne odredbe velja, da mora imeti pritožnik pravni interes za pritožbo, drugače ta ni dovoljena (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu2). To pomeni, da mora v sporu ves čas izkazovati svojo pravovarstveno potrebo - verjetno mora izkazati, da bi ugoditev njegovi zahtevi pomenila zanj neko korist, ki je sicer ne bi mogel doseči, oziroma da bi si ob ugoditvi izboljšal pravni položaj.3 Na to procesno predpostavko pazi Vrhovno sodišče po uradni dolžnosti.

7. Pritožnik je v obravnavani zadevi predlagal izdajo ureditvene začasne odredbe, s katero naj sodišče do pravnomočne odločitve o tožbi uredi stanje tako, da naloži toženki, naj začasno preneha z izvrševanjem spornega ukrepa omejitve gibanja v Centru za tujce. Ker pa je toženka na podlagi izpodbijanega upravnega akta navedeni ukrep lahko izvajala najdlje do 29. 6. 2024, pomeni, da zaradi poteka časa veljavnosti izpodbijanega upravnega akta izvajanje omejitve gibanja na tej podlagi ni več dopustno. S tem pa je bil cilj, ki ga je pritožnik zasledoval s predlagano začasno odredbo (izpustitev iz Centra za tujce), dejansko že dosežen, zato predlagana začasna ureditev stanja ni več mogoča. Tako tudi morebitna ugoditev pritožbi4 ne more več privesti do izdaje predlagane začasne odredbe in s tem ne do izboljšanja pritožnikovega pravnega položaja.

8. Vrhovno sodišče je zato pritožbo zoper II. točko izreka izpodbijane sodbe in sklepa zaradi pomanjkanja pravnega interesa zavrglo (1. točka 365. člena ZPP v zvezi s četrtim odstavkom 343. člena ZPP).

1 Gibanje mu je bilo omejeno na podlagi tretje alineje prvega odstavka 84. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) - kadar mu je bilo pred vložitvijo prošnje omejeno gibanje zaradi postopka vračanja v skladu z zakonom, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, ali pred izvršitvijo stranske sankcije izgona tujca iz države ali ukrepa prepovedi vstopa, da bi se izvedel in izvršil postopek vrnitve ali postopek odstranitve ter je mogoče utemeljeno domnevati, da je prošnjo podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve, pri čemer je imel možnost zaprositi za mednarodno zaščito. 2 Po prvem odstavku 22. člena ZUS-1 se v upravnem sporu uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek, če ta zakon ne določa drugače. 3 E. Kerševan, Zakon o upravnem sporu s komentarjem, Lexpera, GV založba, Ljubljana 2019, str. 416. 4 To je Vrhovno sodišče prejelo 27. 6. 2024, to je dva dni pred iztekom pridržanja.