Jedro

Vložitev izvensodnega zahtevka za objavo popravka od odgovornega urednika po določilih ZMed, ne pomeni sodnega postopka, zato ji za to obliko pravne pomoči, brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki vložitve izvensodnega zahtevka ter pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve stopnje, kot tudi oprostitve plačila sodnega tolmača v postopku zoper odgovornega urednika A. zaradi objave popravka na podlagi Zakona o medijih (v nadaljevanju ZMed).

2. Tožena stranka v obrazložitvi ugotavlja, da je tožeča stranka državljan ... V skladu z določbo 10. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) so tujci upravičeni do brezplačne pravne pomoči po tem zakonu pod pogojem vzajemnosti ali pod pogoji in v primeru določenih z mednarodnimi pogodbami, ki zavezujejo Republiko Slovenijo. Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da je vzajemnost podana, v zvezi s presojo pogojev za dodelitev brezplačne pravne pomoči pa navaja, da objavo popravka tožeča stranka uveljavlja neposredno od odgovornega urednika na podlagi prvega odstavka 26. člena ZMed. Do sodnega varstva na podlagi tega določila pa je upravičena šele v primeru, če odgovorni urednik popravka ne objavi v roku in na način določen z ZMed (prvi odstavek 33. člena ZMed).

3. Po določbi 7. člena ZBPP se brezplačna pravna pomoč po tem zakonu lahko odobri za pravno svetovanje, pravno zastopanje in za druge pravne storitve, ki so določene z zakonom, za vse oblike sodnega varstva pred vsemi sodišči splošne pristojnosti in specializiranimi sodišči v Republiki Sloveniji, pred Ustavnim sodiščem RS in pred vsemi organi, institucijami ali osebami v Republiki Sloveniji, ki so pristojni za izvensodno poravnavanje sporov (sodni postopki), ter kot oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Iz navedenega izhaja, da se brezplačna pravna pomoč po ZBPP dodeljuje v zvezi z uveljavljanjem pravice do sodnega varstva. Ker v obravnavani zadevi ne gre za postopek pred sodiščem, zato v skladu z določbo 7. člena ZBPP tožeči stranki ni mogoče dodeliti brezplačne pravne pomoči. Ker pa tožeča stranka še ni izrabila vseh možnosti pri izvensodni rešitvi spora v smislu določb četrtega odstavka 1. člena ZBPP, je njena prošnja v delu, ki se nanaša na dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje ter oprostitve plačila stroškov postopka preuranjena in jo je bilo treba zavrniti.

4. Tožeča stranka je vložila tožbo v upravnem sporu iz razlogov nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Mnenja je, da je vložitev izvensodnega zahtevka na odgovornega urednika procesna predpostavka za vložitev tožbe na podlagi ZMed, tako, da ji mora sodišče odobriti brezplačno pravno pomoč za izvensodni del postopka. Navaja, da ji je tožena stranka v zadevi III P 548/2018, Okrajnega sodišča v Mariboru, odobrila brezplačno pravno pomoč in sicer za vložitev izvensodnega zahtevka in tožbe zoper odgovornega urednika B. Zato meni, da ji je kršena pravica do enakosti iz 14. in 2. člena Ustave RS in da je v konkretni zadevi bila diskriminirana v primerjavi z drugo zadevo odobritve brezplačne pravne pomoči. Navaja še, da je minimalni dohodek od 1. junija 2018 385,00 EUR in da so od 1. 6. 2018 do brezplačne pravne pomoči upravičeni vsi, katerih mesečni dohodek na družinskega člana ne presega 770,00 EUR in katerih premoženje, ki se upošteva ne dosega ali presega 18.482,40 EUR. Če tožeči stranki ne bo odobrena brezplačna pravna pomoč, bo morala sama plačati odvetniške stroške, kar bo dodatno poglobilo njene finančne težave in povzročilo, da ne bo imela sredstev za preživljanje. To pa je v nasprotju z določbami ZBPP. Predlaga, da sodišče po opravljenem naroku in zaslišanju tožeče stranke njeni tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter odloči, da se njeni prošnji za brezplačno pravno pomoč v celoti ugodi, oziroma podrejeno vrne zadeva v ponovno odločanje toženi stranki. Priglaša tudi stroške upravnega spora.

5. V odgovoru na tožbo tožena stranka vztraja pri svoji odločitvi in predlaga, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne. Navaja, da odgovorni urednik A. ni oseba, ki bi bila pristojna za izvensodno poravnavo sporov. Tožeča stranka je v obravnavani zadevi prosila za odobritev brezplačne pravne pomoči v zadevi, ki v času odločanja sploh še ne bi mogla biti obravnavana pred sodiščem, saj bi bila do sodnega varstva upravičena šele v primeru, če odgovorni urednik popravka ne bi objavil v roku in na način določen z ZMed. Do tega vprašanja se je sodišče že večkrat opredelilo. Za vložitev medijske tožbe zoper odgovornega urednika C., pa je tožena stranka presodila, da je prošnja tožeče stranke v tem delu preuranjena. Dodaja, da je imela tožeča stranka, v kolikor odgovorni urednik popravka ne bi objavil, možnost vložiti novo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za vložitev tožbe in zastopanje pred sodiščem, o čemer je bila poučena z dopisom opr. št. 1508/2018 z dne 27. 12. 2018. Tožena stranka tudi dodaja, da je tožeča stranka dopolnitev prošnje poslala po e-pošti 21. 12. 2018, torej po izdaji odločbe, priložila pa je samo izvensodne zahtevke naslovljene na odgovorne urednike, ob tem pa ni izkazala, da so odgovorni uredniki zavrnili njeno zahtevo za objavo popravka.

6. Tožena stranka tudi izpostavlja, da ne držijo navedbe tožeče stranke, da ji je bila z odločbo tožene stranke pred tremi meseci dodeljena brezplačna pravna pomoč za vložitev izvensodnega zahtevka zoper odgovornega urednika B. Z odločbo opr. št. Bpp 940/2018 z dne 29. 10. 2018 ji je bila brezplačna pravna pomoč dodeljena v obsegu sestave vložitve potrebnih vlog ter pravnega svetovanja in zastopanja odvetnika v postopku pred sodiščem prve stopnje do izdaje odločbe sodišča prve stopnje ter v obliki oprostitve plačila stroškov sodnega tolmača, in sicer v postopku zoper odgovornega urednika B., zaradi objave popravka članka z dne 21. 7. 2018, ki je bil v teku pri Okrajnem sodišču v Mariboru pod opr. št. III P 548/2018. Za vložitev izvensodnega zahtevka pa je bila prošnja tožeče stranke zavrnjena, kot izhaja iz I. in V. točke izreka navedene odločbe. Ob tem tudi pripominja, da je tožeča stranka v zadevi Okrajnega sodišča v Mariboru opr. št. III P 548/2018, za katero ji je bila dodeljena brezplačna pravna pomoč, po vložitvi tožbe, treh pripravljalnih vlogah ter zastopanja na naroku, na koncu sklenila sodno poravnavo, tako da je umaknila tožbo ter se dogovorila, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Tudi po presoji sodišča je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, sodišče pa soglaša tudi z razlogi, s katerimi je tožena stranka utemeljila svojo odločitev (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).

9. Po določbi prvega odstavka 26. člena ZMed ima vsakdo pravico od odgovornega urednika zahtevati, da brezplačno objavi njegov popravek objavljenega besedila, s katerim sta bila prizadeta njegova pravica ali interes. V skladu z drugim odstavkom citiranega člena se lahko objava popravka zahteva v 30 dneh od dneva, ko je zainteresirana oseba izvedela za objavo obvestila, vendar najpozneje v treh mesecih od objave obvestila. Če odgovorni urednik ne objavi popravka v roku in na način, določen s tem zakonom, ima tisti, ki zahteva objavo popravka, pravico vložiti tožbo zoper odgovornega urednika za objavo odgovora ali popravka pri sodišču, pristojnem za civilno pravne spore, na katerega območju je sedež oziroma stalno prebivališče izdajatelja medija, preko katerega je bilo objavljeno obvestilo, na katero se nanaša popravek (prvi odstavek 33. člena ZMed). V skladu z drugim odstavkom citiranega člena se lahko tožba vloži najpozneje v 30 dneh po preteku roka za objavo popravka, oziroma od dneva, ko je bil popravek objavljen na način, ki ni v skladu s tem zakonom.

10. Upoštevaje navedeno pravno podlago lahko torej tožeča stranka objavo popravka v obravnavanem primeru od odgovornega urednika C. uveljavlja neposredno od odgovornega urednika A. in je upravičena do sodnega varstva šele v primeru, če odgovorni urednik popravka ne objavi v roku in na način, določen z ZMed. Po presoji sodišča je zato v obravnavani zadevi organ za brezplačno pravno pomoč na podlagi teh dejstev in okoliščin, zapisanih v prošnji za dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilno ugotovil, da vložitev izvensodnega zahtevka za objavo popravka od odgovornega urednika po določilih ZMed, ne pomeni sodnega postopka, zato ji za to obliko pravne pomoči v skladu z določbami 7. člena ZBPP brezplačne pravne pomoči ni mogoče dodeliti. Prav tako je pravilna odločitev tožene stranke, da tožeča stranka zaradi dejstva, ker še ni izrabila vseh možnosti pri izvensodni rešitvi spora v smislu 1. člena ZBPP, tudi ni upravičena do brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje. Neutemeljene in neizkazane pa so tudi navedbe tožeče stranke, da je toženo stranko obvestila, da so bili izvensodni zahtevki naslovljeni na odgovornega urednika medija zavrnjeni. Tožena stranka je že v odgovoru na tožbo opozorila, da je tožeča stranka že po izdaji izpodbijane odločbe s pripravljalno vlogo v elektronskem sporočilu z dne 21. 12. 2018 želela dopolniti svojo prošnjo tako, da je priložila izvensodne zahtevke naslovljene na odgovorne urednike, ne da bi izkazala, da so odgovorni uredniki zavrnili njeno zahtevo za objavo popravka. Navedeno izhaja tudi iz pripravljalne vloge tožeče stranke vložene v obravnavanem upravnem sporu z dne 12. 2. 2019. Tudi po presoji sodišča iz predloženega elektronskega sporočila ni razvidno, kdaj in če ga je tožeča stranka poslala odgovornemu uredniku. Prav tako pa gre za novo dejstvo in dokaz, ki bi ga morala tožeča stranka obrazložiti in navesti, zakaj ga ni navedla že v postopku izdaje izpodbijanega akta. Nova dejstva in novi dokazi se lahko upoštevajo kot tožbeni razlog le, če so obstajali v času odločanja pred izdajo upravnega akta in če jih stranka upravičeno ni mogla predložiti oz. navesti v postopku izdaje upravnega akta (52. člen ZUS-1). Iz navedenih razlogov sodišče tudi v tem postopku navedenega predloženega elektronskega sporočila ni upoštevalo in pritrjuje toženi stranki, da je prošnja v delu, ki se nanaša na dodelitev brezplačne pravne pomoči v obliki pravnega svetovanja in zastopanja v postopku pred sodiščem prve stopnje ter glede oprostitve plačila stroškov postopka, preuranjena in jo je zaradi tega utemeljeno zavrnila.

11. Po povedanem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

12. Sodišče tudi ni sledilo predlogu tožeče stranke za izvedbo glavne obravnave, ker ta ni izkazala, da bi izvedba predlaganih dokazov vplivala na drugačno ugotovitev dejanskega stanja in posledično na drugačno odločitev. Zato je sodišče o zadevi odločilo na seji in je navedbe tožeče stranke upoštevalo v pisni obliki (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

13. Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, ko sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.