Jedro

Nedovoljenost revizije zaradi vrednosti spornega predmeta pod dovoljeno mejo.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je kupna pogodba, sklenjena 5.5.1987 med pokojnim ... in tožencem za nepremičnino parc. št. 2805/1, neveljavna in da je neveljavna tudi kupoprodajna pogodba med istima strankama za isto nepremičnino z dne 3.1.1988. Zavrnilo je tudi podrejeni tožbeni zahtevek na razveljavitev navedenih kupnih pogodb in na izstavitev zemljiškoknjižne listine. Tožbo tožeče stranke je sodišče prve stopnje zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti takšni sodbi vlaga revizijo tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišče druge stopnje je menilo, da je prodajalec dojemal pomen bistvenih elementov spornih pogodb, ni pa se opredelilo do tistega dela dopolnilnega mnenja izvedenskega mnenja, da pokojnik v času, ko je sklepal pogodbo, ni mogel razumeti učinka pogodbe v premoženjski sferi. Zato je ugotovitev sodišča druge stopnje, da je pokojnik dojemal pomen bistvenih elementov pogodbe nezadostno obrazložena (bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odstavka 354. člena ZPP). Sicer pa je za pravno veljavno sklenitev pogodbe potrebna popolna poslovna sposobnost in ne le sposobnost v ožjem smislu, ki zadošča za oporočno sposobnost. Tožena stranka na revizijo ni odgovorila, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil (3. odstavek 390. člena ZPP).

Revizija ni dovoljena.

V premoženjskopravnem sporu, kakršen je obravnavani, je za presojo dovoljenosti revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (2. odstavek 40. člena in 3. odstavek 382. člena ZPP). Tožeča stranka je v tožbi v tej pravdi navedla vrednost spornega predmeta v znesku 30,00 SIT (tedanjih 300.000,00 din) dne 6.6.1988, kasneje pa ta vrednost ni bila niti spreminjana, niti ji ni ugovarjala tožena stranka, niti je ni sodišče prve stopnje ugotavljalo na drugačen način (3. odstavek 40. člena ZPP).

V obravnavanem primeru se je torej začel postopek (180. člen ZPP) še v času veljavnosti novele ZPP iz leta 1987 (Uradni list SFRJ, št. 74/87), ki velja od dne 22.11.1987. Za presojo dovoljenosti obravnavne revizije je zato treba upoštevati mejno vrednost spornega predmeta v znesku tedanjih 800.000,00 din (80,00 SIT). Sicer pa je s poznejšo novelo ZPP mejna vrednost spornega zneska za dovoljenost revizije v premoženjskopravnih sporih itak bila le še zvišana. Ker te vrednosti vrednost spornega predmeta, navedena v tožbi, ne presega, to pa je bil po tedaj veljavnih določbah ZPP pogoj za dovoljenost revizije v premoženjskopravnih sporih, je bilo treba revizijo tožeče stranke na podlagi določbe 392. člena ZPP kot nedovoljeno zavreči. Določbe ZPP, na katerih temelji odločitev revizijskega sodišča, se uporabljajo na podlagi 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).