Jedro

Določitev preživnine ni matematično opravilo.

Bistvo pravne naloge sodišča pri določanju preživnine je, da sodišče najde ustrezno ravnanje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb na eni strani ter preživninsko obremenitvijo staršev na drugi strani.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi ter izpodbijana sodba v točki III. izreka spremeni tako, da znaša za obdobje od 6. 3. 2012 do 30. 6. 2012 preživninska obveznost za Az. in Al. 80,00 EUR za vsako, od 1. 7. 2012 dalje pa 110,00 EUR za Az. in 80,00 EUR za Al. V preostalem delu se pritožba zavrne in sodba v nespremenjenem delu potrdi.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razvezalo zakonsko zvezo pravdnih strank. Obe hčerki pravdnih strank je dodelilo materi. V 3. točki izreki je določilo preživino za Az. (roj. 24.10.1997) in Al. (roj. 17.10.2001). Za obdobje od 6.3.2012 do 30.6.2012 je določilo mesečno preživninsko obveznost v višini 100,00 EUR za vsako od obeh hčera. Za obdobje po 1. 7. 2012 pa je za mladoletno Al. ohranilo preživninsko obveznost v višini 100,00 EUR, za mladoletno Az. pa jo je povišalo na 130,00 EUR. V 4. točki izreka je sodišče odločilo, da se stiki med tožencem in obema hčerama ne izvajajo. Nazadnje je še odločilo, da vsaka stranka krije svoje pravdne stroške.

2. Proti sodbi vlaga pritožbo toženec. Uveljavlja vse pritožbene razloge, napada pa odločitev sodišča glede preživnine in glede stikov. Sodišču predlaga, naj v izpodbijanem delu sodbo razveljavi.

3. Pritožnik meni, da je sodišče potrebe mladoletnih hčera opredelilo previsoko. Sklicuje se na relevantne določbe ZZZDR (1). Trdi, da hčerki nikdar nista živeli v skladu z visokim življenjskim standardom. Ocena sodišča, da strošek nakupov oblačil in obutve znaša 40,00 EUR za vsako izmed deklic je napačna. Bila naj bi tudi v nasprotju z izpovedbo tožnice, da 40,00 EUR porabi za obe dekleti skupaj. Pritožnik zavrača stroške, ki naj bi jih hčerki potrebovali za frizerja, ličila in podobno. Gre za luksuzne dobrine. Dalje se pritožnik obrega ob ugotovitev višine potreb za hrano. Opira se na izpovedbo tožnice, da so stroški za hrano 180,00 EUR za vse tri skupaj. Odločitev sodišča, da ti stroški znašajo 100,00 EUR za obe hčeri, je torej napačna. Pri tem še navaja, da ima mlajša hči v šoli zagotovljeno subvencionirano prehrano. Pritožnik se tudi ne strinja s stroškom 30,00 EUR mesečno za zabavo. Nadalje pritožnik opozarja, da je tožnica sama ocenila stroške šolanja za obe hčerki skupaj 300,00 EUR. Odločitev sodišča, ki te stroške upošteva za vsako hčerko posebej, je zato napačna.

4. Pritožnik napada tudi ugotovitve glede zmožnosti obeh staršev oziroma se opira na dejanske ugotovitve glede zmožnosti obeh staršev. Navaja, da so dohodki obeh staršev skoraj enaki. Upoštevati pa je treba tudi otroški dodatek, ki ga prejema tožnica. Dejstvo, da je pritožnik lastnik stanovanjske hiše, ne pomeni, da so njegove zmožnosti večje. Nasprotno, njegove možnosti so zato celo manjše, saj ima stroške z vzdrževanjem in obratovanjem hiše. 5. Pritožnik nazadnje napada še odločitev o stikih. Meni, da bi moralo sodišče ugotavljati, ali si deklici stike želita ali ne. Sodišče bi moralo o tem deklici povprašati. Sklicuje se tudi na določbo 3. odstavka 408. člena ZPP (2).

6. Pritožba je bila vročena tožnici, ki pa nanjo ni odgovorila.

Glede odločitve o preživnini:

7. Višino preživninske obveznosti sodišče določi z vrednotnim sklepom, ki naj uravnoteži pravnorelevantne dejavnike v vrednotnem trikotniku, ki ga tvorijo: otrokove potrebe – preživninske zmožnosti matere – preživninske zmožnosti očeta (129. člen ZZZDR (3)).

8. Določitev preživnine torej ni matematično opravilo. Prvič zato, ker celovitosti življenja ni mogoče preprosto prevesti v numerični svet matematike in denarnih enot. Drugič zato, ker se v okviru razporeditve preživninskega bremena med oba starša upoštevajo tudi dejavniki, ki so povsem nenumerične in nematerialne narave. Takšno je npr. dejstvo, da (v tem primeru) mati skrbi za varstvo in vzgojo otroka. Tretjič zato, ker potrebe niso stalne. En dan so takšne, drug dan so drugačne. En mesec so takšne in drug mesec drugačne. Četrtič zato, ker cena za zadovoljitev potreb (npr. cena obleke, prevozov, hrane...) prav tako variira skozi čas ter ni nekaj, kar bi bilo za vse čase določeno in enako. Petič pa zato, ker je potrebam mogoče zadostiti le v tolikšni meri, kot to omogočajo dohodki staršev. Tu mora sodišče najti ustrezno ravnovesje med nujnostjo posameznih otrokovih potreb (primerjaj lestvico potreb v 129.a členu ZZZDR, ki padajo od najbolj nujnih bioloških potreb do prostočasnih potreb na drugi strani) na eni strani ter obremenitvijo preživninskega zavezanca, ki mu jo naloži, na drugi strani. Kje je torej tu prostor za numerično matematiko? Odgovor pritožbenega sodišča je, da ga ni prav dosti. Sojenje sicer ne sme biti arbitrarno. Prav zato se sodišče na v številkah izražene potrebe opira, vendar to stori okvirno. Poleg tega upošteva splošno znana dejstva ter izrazite posebnosti konkretnega otroka. Sodišče prve stopnje je vse navedeno storilo. Vse povedano naj služi kot odgovor na tiste pritožbene navedbe tožeče stranke, ki skušajo prav z numerično, matematično metodo omajati pravilnost končne določitve preživnine v izpodbijani sodbi. Odgovor torej je, da je s takšnim pristopom ne morejo omajati, kajti izpodbijana sodba je plod vrednotne in ne numerične operacije. Kolikor pa je sodišče pri opredelitvi okvirnih, v denarju izraženih potreb, ki služijo kot oporna točka nadaljnjega odločanja, zagrešilo očitno napako v izračunu, pa lahko pritožbeno sodišče samo opravi korekcijo tako ocenjenih v denarju izraženih opornih točk. 9. V nadaljevanju se bo pritožbeno sodišče opredelilo do posameznih pritožbenih navedb. V tistem delu, v katerem so utemeljene, bo opravilo korekcijo opornih točk glede višine potreb in nazadnje napravilo še materialnopravni sklep o ustrezni višini preživninskega bremena.

10. Pritožbeno pripisovanje izpovedbi tožnice, češ da so stroški obutve in obleke 40,00 EUR za obe dekleti skupaj, je nekorektno. Zapisnik o izpovedbi tožnice na list. št. 20 (ter njena specifikacija v prilogi A11) trditve ne potrjuje.

11. Pritožnik ima sicer prav, da so stroški za ličila (in podobno) luksuz. Vendar pa so oporne točke podane in so z vidika splošnih življenjskih izkušenj ustrezne (razumne). Bistveno pa je, da skupen seštevek (nominalna ocena) potreb ni pretiran (razen korekcije, ki bo opravljena kasneje). V kolikšni meri bo preživninski zavezanec na ta račun obremenjen, pa je predmet končne vrednostne ocene.

12. Tudi pritožbena navedba, da naj bi tožnica na glavni obravnavi ocenila stroške hrane na 180,00 EUR mesečno za vse tri skupaj, je v pritožbi prikazana nekorektno. Nekorektno se namreč izpovedba tožnice z listovne številke 20 povezuje z razlogi sodbe. Res je, da je tožnica izpovedala, da hrano za vse tri skupaj ocenjuje na stroške v približni višini 180,00 EUR mesečno (kar brez sence dvoma ni pretiran znesek – pomeni namreč 2,00 EUR na dan za enega človeka), vendar je v nadaljevanju izpovedala tudi to, da je treba poleg tega kupiti še praške, čistila ipd. Na tem temeljijo tudi razlogi sodbe, ko v 6. točki utemeljujejo, da je realna postavka za hrano, pijačo, čistila in praške 100,00 EUR na osebo. Pritožniku, ki je tu nekorekten in dlakocepski, je mogoče odgovoriti, da izpovedba „ipd (in podobno)“ na list. št. 20 vsakemu razumnemu človeku omogoča, da jo vsebinsko napolni s pojmom „ostali stroški gospodinjstva“.

13. Tudi stroški za prostočasne aktivnosti pomenijo ustrezno oporno točko z vidika splošnih življenjskih izkušenj. Drugo vprašanje pa je, kolikšen znesek potreb je glede na preživninske zmožnosti mogoče naložiti v breme preživninskega zavezanca. A to ni stvar razlogovanja z opornimi točkami, ki objektivizirajo otrokove potrebe, marveč stvar končne vrednotne ocene, katere posledica je izrek o višini preživninskega mesečnega bremena.

14. Glede šolskih potrebščin pa je sodišče, ki se je sicer pravilno opiralo na izpovedbo tožnice, da znašajo skupni stroški za nakup šolskih potrebščin in opreme 300,00 EUR, v resnici napravilo računsko napako. Ko je sodišče namreč ta znesek skušalo prevesti v povprečni mesečni strošek (kar nudi nato objektivizirano oporo za določitev mesečnega obsega potreb, je namreč ta znesek delilo z 12. Pri tem pa je v enačbi spregledalo, da mora ta znesek še prepoloviti (ker je znesek skupen, hčerki pa sta dve). Ustrezna oporna točka glede šolskih potreb zato ni 25,00 EUR mesečno za vsako, marveč 12,5 EUR mesečno. V končnem znesku oporne točke, ki jo predstavlja v denarju izražen znesek mesečnih potreb, bo zato pritožbeno sodišče v nadaljevanju zaokroženi znesek iz te postavke upoštevalo.

15. Pritožnik napada odločitev sodišča, ki je upoštevalo dodatne stroške zaradi vpisa Az. v srednjo šolo. Meni, da gre za bodoče in negotove okoliščine, ki jih sodišče ne bi smelo upoštevati. Glede tega pritožbeno sodišče odgovarja, da se šolsko leto konča 24. junija. Od tedaj dalje (in ne morebiti šele od 1. septembra) so že znane nove okoliščine. Dijaki se tudi vpišejo že junija in ne šele septembra. Prav tako stroški nastajajo že pred 1. septembrom (nakup potrebščin in podobno). Ker je tako, je tudi utemeljeno, da se stroški v zvezi z novim šolskim letom upoštevajo že pred 1. septembrom. Ustrezna dejanska ločnica, ki naj zajame časovne meje pravnomočnosti, je zato po presoji pritožbenega sodišča prav 1. julij, saj to sovpada z zaključkom preteklega šolskega leta, ko se torej začenja novo obdobje.

16. Dejstvo, da je hčerka že vpisana, na tej točki zadošča. To, ali bo hčerka šolo v redu opravljala, pa je predmet neresnega pritožbenega preigravanja, ki je v sferi hipotetičnega. Prav nič drugačen ne bi bil položaj niti tedaj, če bi sodišče odločalo npr. 5. septembra. Po stališču pritožnika bi bilo torej preživnino mogoče presojati edino za nazaj, ko je že jasno, kakšni konkretni stroški so otroku nastali. To pa je seveda nesprejemljivo in v nasprotju z zasnovo varstva otrokovih koristih po ZZZDR.

17. Vse kar pritožnik navaja glede višine preživninskih zmožnosti, je na ravni pavšalnega. Ne pove, kakšne stroške ima (tega ni storil niti pred sodiščem prve stopnje). Povsem gole (brez dokazov) pa so tudi navedbe o tem, da je nehal obdelovati kmetijo.

18. Pravno relevantna dejstva za končni vrednostni sklep o ustrezni višini preživninskega bremena so torej naslednja: - po korekciji (zaradi matematične napake sodišču prve stopnje) glede objektivnih opornih točk, ki se nanašajo na potrebe (približno 10,00 EUR manjše so torej te potrebe) znašajo v denarju izražene oporne točke za potrebe 120,00 EUR za vsako od obeh hčera do 30. 6. 2012, po 1. 7. 2012 pa 120,00 EUR za mlajšo in 170,00 EUR za starejšo hči (4); - zmožnosti matere so enake višini socialne pomoči, ki jo prejema v višini 409,00 EUR; - zmožnosti očeta predstavlja pokojnina v mesečnem znesku 480,00 EUR, dejstvo da je lastnik hiše, okrog katere je nekaj zemlje ter dejstvo, da ima možnost obdelovati sicer tujo kmetijo, na kateri redi ovce, purane in zase pridela hrano, pa še za prodajo ostane; - breme varstva in vzgoje je v celoti na materi.

19. Po presoji pritožbenega sodišča bo ustrezno preživninsko ravnovesje vzpostavljeno, če bo za obdobje do 30.6.2012 120,00 EUR potreb za vsako od hčera kril oče v višini 80,00 EUR. Po 1. 7. 2012 pa bo oče za mlajšo hči plačal 80,00 EUR (kar znaša 2/3 še odprtih potreb) za starejšo Az. pa bo plačeval po 110,00 EUR (od 170,00 EUR še odprtih potreb). Tak znesek bo toženec zmogel plačevati (zmožnost njegovega lastnega zadovoljevanja potreb bo zmanjšana v skladu z načelom sorazmernosti).

20. Pritožbi glede preživnine je torej pritožbeno sodišče delno ugodilo ter na podlagi pooblastila iz 5. alineje 358. člena ZPP odločitev o višini preživninskega bremena v sodbi sodišča prve stopnje zmanjšalo za 20,00 EUR za vsako.

Odločitev o stikih:

21. Odločitev o stikih je pravilna. Pritožbeno sklicevanje na naravo postopka, ki je v primerjavi s splošno, kontradiktorno zasnovo pravdnega postopka izrazito zmehčana ter sodišču omogoča, da ukrepa tudi po uradni dolžnosti, ugotavlja dejstva, ki jih stranki nista navedli ter celo odloča preko in mimo postavljenih zahtevkov, je sicer pravilno. Vendar pa sodišče prve stopnje ni ravnalo v nasprotju s takšno procesnopravno zasnovo postopka v družinskih sporih. Obe hčerki sta imeli možnost podati svoje mnenje. To sta storili na CSD. Glede na vse konkretne okoliščine primera (tudi sam očetov predlog, naj bodo stiki določeni po hčerinih željah) je takšno procesno ravnanje ustrezno napolnilo elastično procesno določbo 410. člena ZPP.

22. Pritožnik omenja tudi druge oblike stikov kot so dopisovanje, telefoniranje, elektronska pošta in podobno. Glede tega mu pritožbeno sodišče pojasnjuje, da tovrstne oblike stikov sodišče ne določa. Drugače je le v primeru, ko tovrstno obliko stikov sodišče izrecno prepove. Tega pa ni storilo in komuniciranje na daljavo tožniku torej ni onemogočeno ter je prepuščeno prosti presoji.

23. Pritožba proti odločitvi o stikih torej ni utemeljena, podani pa tudi niso razlogi na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti. Na podlagi pooblastila iz 353. člena ZPP je zato pritožbeno sodišče pritožbo v tem delu zavrnilo in sodbo v 4. točki izreka potrdilo.

O stroških pritožbenega postopka:

24. Tudi za stroške pritožbenega postopka velja enaka metoda in enako pravno izhodišče kot za stroške prvostopenjskega postopka. Pritožbeno sodišče je torej odločilo, da vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

(1) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (UR. l. RS št. 69/2004 – Uradno prečiščeno besedilo)

(2) Zakon o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 73/2007 – Uradno prečiščeno besedilo ter poznejše spremembe)

(3) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. SRS, št. 15/1976 do Ur. l. RS, št. 90/2011)

(4) do navedenih zneskov je sodišče prišlo upoštevaje naslednje dejavnike. Upoštevalo je individualne potrebe obeh hčera, ki znašajo za obe do 30. 6. 2012 220,00 EUR, za starejšo A. pa po 1. 7. 2012 še dodatnih 55,00 EUR. K potrebam obeh hčera je prištelo še stroške za bivanje v varni hiši v višini 27,00 EUR. Od takšne vsote je nato odštelo višini otroškega dodatka za vsako od hčera v višini 120,00 EUR. Tako je dobilo znesek (približen in zaokrožen) potreb, ki jih bosta starša morala zagotoviti.