Izbris iz prekrškovnih evidenc

Datum

08.10.2024

Številka

07121-1/2024/1193

Kategorije

Pravica do izbrisa - pozabe, Sodni postopki

Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede pravice do izbrisa.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22; v nadaljevanju: ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, 51/07 – ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Pravnomočne odločbe, sodbe oziroma sklepi o prekrških iz evidenc iz 203. in 204. člena ZP-1 se izbrišejo po poteku treh let od dneva pravnomočnosti odločb, vendar ne dokler trajajo stranske sankcije, dokumentarno gradivo, na podlagi katerega so bile vpisane, pa se hrani po določbi sedmega odstavka 206. člena ZP-1.

Obrazložitev

IP uvodoma splošno poudarja, da lahko podaja neobvezujoča mnenja in pojasnila, ne sme pa izven konkretnih nadzornih ali drugih upravnih postopkov preverjati primernosti izbrane pravne podlage ali namenov oziroma obsega obdelave osebnih podatkov v konkretnem primeru. IP kot nadzorni organ na področju varstva osebnih podatkov v okviru mnenja tako ne more presojati skladnosti konkretnega ravnanja, ki ste ga opisali v vašem zaprosilu za mnenje, s predpisi s področja varstva osebnih podatkov.

IP nadalje pojasnjuje, da ni pristojen za komentiranje vodenja postopkov drugih inšpekcijskih ali prekrškovnih organov, zato o tem tudi ne more izdajati mnenj. Skladno s sklepom Ustavnega sodišča RS, št. U-I-92/12-13, z dne 10. 10. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf), tudi ne sme izvajati inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem določb, ki urejajo varstvo osebnih podatkov, tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (2. odstavek 120. člena Ustave RS za upravne organe, 125. člen Ustave RS za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oziroma vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (2. člen Ustave Republike Slovenije). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi.

IP pojasnjuje, da Splošna uredba pravico do izbrisa (»pravico do pozabe«) ureja v 17. členu, ki v prvem odstavku določa, da ima posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, pravico doseči, da upravljavec brez nepotrebnega odlašanja izbriše osebne podatke v zvezi z njim, upravljavec pa ima obveznost osebne podatke brez nepotrebnega odlašanja izbrisati, kadar velja eden od naslednjih razlogov:

a)osebni podatki niso več potrebni v namene, za katere so bili zbrani ali kako drugače obdelani;

b)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, prekliče privolitev, na podlagi katere poteka obdelava in kadar za obdelavo ne obstaja nobena druga pravna podlaga;

c)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(1) uredbe, za njihovo obdelavo pa ne obstajajo nobeni prevladujoči zakoniti razlogi, ali pa posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, obdelavi ugovarja v skladu s členom 21(2) uredbe;

d)osebni podatki so bili obdelani nezakonito;

e)osebne podatke je treba izbrisati za izpolnitev pravne obveznosti v skladu s pravom EU ali pravom države članice, ki velja za upravljavca;

f)osebni podatki so bili zbrani v zvezi s ponudbo storitev informacijske družbe iz člena 8(1) uredbe.

Izjemo predstavlja tretji odstavek 17. člena, ki določa, da se prvi odstavek ne uporablja, če je obdelava potrebna:

a)za uresničevanje pravice do svobode izražanja in obveščanja;

b)za izpolnjevanje pravne obveznosti obdelave na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki velja za upravljavca, ali za izvajanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, ki je bila dodeljena upravljavcu;

c)iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja v skladu s točkama (h) in (i) člena 9(2) ter členom 9(3);

d)za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinsko raziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89(1), kolikor bi pravica iz odstavka 1 lahko onemogočila ali resno ovirala uresničevanje namenov te obdelave, ali

e)za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov.

Splošna uredba torej posameznikom omogoča uveljavljanje pravice do izbrisa pri vseh upravljavcih ne glede na njihovo področje delovanja, vendar ta ni absolutna, ampak njeno uresničevanje poteka v skladu z zgoraj navedenimi pogoji. Ob prejemu vsake zahteve za izbris osebnih podatkov mora upravljavec najprej temeljito preveriti, ali mora dejansko ugoditi zahtevi posameznika in osebne podatke izbrisati ali pa obstajajo drugi razlogi za nadaljnjo hrambo osebnih podatkov, na podlagi katerih se zahtevi za izbris ne more ugoditi.

Splošno IP pritrjuje pojasnilom pristojnega ministrstva v zvezi z izbrisom iz prekrškovnih evidenc, ki jih navajate v vašem zaprosilu za mnenje, ob tem pa dodaja, da Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/11 – UPB, 21/13, 111/13, 74/14 – odl. US, 92/14 – odl. US, 32/16, 15/17 – odl. US, 73/19 – odl. US, 175/20 – ZIUOPDVE, 5/21 – odl. US, 38/24; v nadaljevanju: ZP-1) v prvem odstavku 203. člena med drugim določa, da morajo prekrškovni organi zaradi zagotavljanja izvrševanja pravnih posledic odločb o prekršku, za ugotavljanje prej izrečenih sankcij za prekrške in za izdajanje potrdil o podatkih iz te evidence voditi evidenco o pravnomočnih odločbah o prekrških. V drugem odstavku istega člena ZP-1 določa, kaj mora ta evidenca vsebovati. Nadalje 204. člen ZP-1 določa, da ministrstvo, pristojno za pravosodje, vodi evidenco pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških, ki obsega podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena. Evidenca pravnomočnih sodb oziroma sklepov o prekrških se vodi zaradi zagotavljanja izvrševanja pravnih posledic sodb in sklepov o prekršku, za ugotavljanje prej izrečenih sankcij za prekrške in za izdajanje potrdil o podatkih iz te evidence. Glede izbrisa 205. člen ZP-1 določa, da se pravnomočne odločbe, sodbe oziroma sklepi o prekrških iz evidenc iz 203. in 204. člena tega zakona izbrišejo po poteku treh let od dneva pravnomočnosti odločb, vendar ne dokler trajajo stranske sankcije, dokumentarno gradivo, na podlagi katerega so bile vpisane, pa se hrani po določbi sedmega odstavka 206. člena tega zakona. Slednji določa, da se dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu organov za postopek o prekrških v obliki vpisnikov, hrani trajno. Dokumentarno gradivo, ki nastaja pri delu organov za postopek o prekrških v obliki določenih pomožnih knjig (seznam odvzetih predmetov, evidenca zapadle, neplačane globe, sodne takse, stroškov postopka, odvzete premoženjske koristi in kazni za kršitev postopka), se hrani pet let. Za hrambo in izločanje dokumentarnega gradiva se do izdaje novega predpisa uporabljajo določbe Pravilnika o notranjem poslovanju organov za postopek o prekrških. IP meni, da navedene določbe veljajo tudi v tistih postopkih o prekrških, kjer je izrečena sankcija odvzema vozniškega dovoljenja. Po poteku navedenih rokov bi torej lahko bili izpolnjeni pogoji za zakonit izbris osebnih podatkov, razen če bi obstajali drugi razlogi za nadaljnjo hrambo osebnih podatkov, na podlagi katerih se zahtevi za izbris ne more ugoditi.

IP niso znane konkretne okoliščine postopka, ki ga opisujete v vašem zaprosilu za mnenje, niti razlogi konkretnega organa za zavrnitev pritožbe oziroma potencialne zahteve za izbris, zato se v okviru neobvezujočega mnenja glede tega ne more opredeljevati. Prav tako IP ni znano, ali je bila morda vaši stranki izrečena stranska sankcija.

IP sklepno pojasnjuje, da se zoper zavrnilni odgovor upravljavca v zvezi z zahtevo za izbris lahko pri IP vloži pritožbo. Več informacij o pravici do izbrisa in glede njenega uveljavljanja je dostopnih tudi na spletni strani IP: https://tiodlocas.si/zelim-izbrisati-svoje-podatke/.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravil

Matej Sironič, Svetovalec pooblaščenca za varstvo osebnih podatkov

dr. Jelena Virant Burnik, Informacijska pooblaščenka