Jedro

V upravnem postopku lahko upravni organ ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje pa je mogoče dokazovati le v sodnem postopku, ki je bil glede ureditve meje med parcelama 2903/2 in 3698, obe k.o. ... ustavljen, glede preostalih obravnavanih mej pa tožnica sodnega postopka očitno niti ni sprožila. Evidentiranje meje kot urejene ni ovira, da se v sodnem postopku mejo uredi drugače.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ v k.o. ... kot urejene evidentiral: v 1. točki izreka del meje parcele 2903/2 s sosednjimi parcelami 3698, 2903/1 (dotikališče) in 3697 (dotikališče) ter v 2. točki izreka dele meje parcele: 2906 s sosednjimi parcelami 2846, 2849 in 2850; parcele 2902 s sosednjimi parcelami 2905, 2903/1 in 3698 (dotikališče); parcele 3698 s sosednjimi parcelami 2903/1, 2717, 2716 (del), 3697 in 2902 (dotikališče); parcele 2926/1 s sosednjimi parcelami 2926/2 (del), 2929/1 (dotikališče) in 2929/2 (dotikališče); parcele 2929/1 sosednjimi parcelami 2929/2, 2926/1 (dotikališče), 2926/2 (dotikališče), 2930/1 (dotikališče) in 2930/2 (dotikališče); parcele 2930/1 s sosednjimi parcelami 2930/2, 3699, 2929/1 (dotikališče), 2929/2 (dotikališče) in 2931/2 (dotikališče); parcele 2931/2 s sosednjimi parcelami 2931/1 (del), 3699 (del), 3710 (dotikališče) in 2930/1 (dotikališče); parcele 3710 s sosednjimi parcelami 2932 (del), 2930/1, 2931/1 (dotikališče) in 2931/2 (dotikališče), v 3. točki izreka pa odločil, da sta grafični prikaz urejenih delov meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami in vpisanimi parcelnimi številkami obvezna priloga odločbe (deli urejene meje so označeni poudarjeno).

2. Iz obrazložitve izhaja, da je Mestna občina Ljubljana (MOL, prizadeta stranka v tem upravnem sporu) 22. 11. 2013 pri prvostopenjskem organu vložila zahtevo za evidentiranje urejenih mej navedenih parcel. Zahtevi je bil priložen elaborat, ki ga je po določbah Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN) in Pravilnika o urejanju mej ter spreminjanju in evidentiranju podatkov v zemljiškem katastru (Pravilnik) izdelalo geodetsko podjetje ..., d.o.o. in potrdil odgovorni geodet. Navaja, da gre za odločanje v ponovljenem postopku v zvezi s sodbo Upravnega sodišča I U 411/2016 z dne 16. 3. 2017 ter poudarja, da je v ponovljenem postopku sledila napotkom sodišča in eni izmed lastnic predmetnih parcel A.A., katere dejansko prebivališče je neznano in nima pooblaščenca, za zavarovanje njenih pravic in koristi v tem upravnem postopku s sklepom z dne 20. 6. 2017 postavila začasnega zastopnika, ki je v izjavi, ki jo je prvostopenjski organ prejel 22. 6. 2017, izrazil strinjanje s potekom urejene meje parcele 2849 s sosednjo parcelo 2906 in parcele 2929/1 s sosednjo parcelo 2929/2, kot jo je na mejni obravnavi 19. 11. 2014 predlagalo geodetsko podjetje ..., d.o.o. Ugotavlja, da je MOL, po pravnomočni odločbi Upravne enote Ljubljana (UE Ljubljana) v uvedenem postopku komasacije "..." z dne 7. 12. 2010, upravičen vložnik predmetne zahteve za evidentiranje urejenih delov meje parcel, ki predstavljajo obod komasacijskega območja, kot nujnega predhodnega pogoja za dejansko izvedbo komasacije po navedeni odločbi UE Ljubljana. Tožnica se na mejni obravnavani 19. 11. 2014 s potekom predlagane meje ni strinjala, zato je organ 11. 3. 2015 razpisal ustno obravnavo, iz zapisnika katere je razvidno, da so meje parcel 2846, 2849, 2903/1, 2903/2, 2717, 2929/1, 2931/1 in 2930/2 tudi po izvedeni obravnavi ostale sporne. Iz tega razloga je v skladu s prvim odstavkom 39. člen ZEN tožnico pozval, da v roku 30 dni začne sodni postopek ureditve meje. Po poizvedbi na sodišču je ugotovil, da je tožnica pri pristojnem Okrajnem sodišču v Ljubljani začela ustrezen postopek za sodno ureditev meje, ki se je vodil pod opr. št. N 241/2015, in sicer (le) za ureditev meje med parcelo 2903/2 in sosednjo parcelo 3698, ne pa tudi za ostale sporne meje parcel, za katere je bila tožnica prav tako pozvana na začetek sodnega postopka ureditve meje. V ponovljenem upravnem postopku je prvostopenjski organ pri Okrajnem sodišču v Ljubljani ponovno preveril stanje zadeve N 241/2015 in prejel informacijo, da je s sklepom z dne 8. 7. 2015, ki je postal pravnomočen 14. 10. 2015, sodišče odločilo, da se predmetni predlog šteje za umaknjenega in se postopek ustavi. Tako je organ v skladu s četrtim oziroma šestim odstavkom 39. člena ZEN štel, da se tožnica s potekom predlagane meje strinja. Preveril je še, ali podatki o mejah omogočajo njeno evidentiranje, ter ugotovil, da je ta pogoj izpolnjen.

3. Drugostopenjski organ je tožničino pritožbo zavrnil. 4. Tožnica se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi ter njeni dopolnitvi med drugim navaja, da se grafični prikaz, priložen izpodbijani odločbi, razlikuje od skice, ki ji je bila dana po mejni obravnavi ter da „ni prikazanih točk, katere je geodet uporabil pri svoji izmeri za vklop“. Iz odločbe tudi ni razvidno, da se površina parcel, katerih meja se je urejala, ni spremenila. Izpostavlja, da ji ni bil omogočen vpogled v spis ter DKN. Smiselno uveljavlja neobrazloženost odločbe. Poudarja, da sama nikoli ni podpisala pooblastila MOL za opravo parcelacije ter da se tudi ni strinjala s potekom meje, ker ji ni bil natančno predstavljen. Meni, da je parcelacija nedopusten poseg v lastninsko pravico, poleg tega pa tudi sprememba vrste rabe pomeni popolno razvrednotenje nepremičnin. Predlaga svoje zaslišanje ter zaslišanje direktorja geodetske uprave RS, MOL in vseh odgovornih geodetov, ki so opravljali meritve na teh parcelah, ki naj parcelacijo pisno pojasnijo. Izpodbijana odločba ne vsebuje podatka, ali se predlagane meje razlikujejo od podatkov zemljiškega katastra. Navaja, da „je še vedno vložen sodni postopek za določitev meje“. Izpostavlja, da je geodet na ustni obravnavi zgolj pokazal, kje naj bi potekala meja, ni pa pojasnil razlogov za takšno odločitev. Za parcelo 2903/1 je prepričana, da bi se z mejo, ki jo je pokazal geodet, površina parcele zmanjšala. Meni, da je izpodbijana odločba nična, ker ne vsebuje vseh obveznih sestavin po 214. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP); podrejeno nezakonita, ker se je ne da preizkusiti. Smiselno torej sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in ugotovi ničnost izpodbijane odločbe; podrejeno naj izpodbijano odločbo odpravi in zadevo vrne organu v ponovni postopek. Hkrati zahteva povrnitev stroškov postopka.

5. Toženka in prizadete stranke MOL, Direkcija RS za vode, B.B., C.C., Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS ter D.D., na tožbo niso odgovorile.

6. Tožnica v vlogi z dne 25. 9. 2019 dodatno pojasnjuje tožbene navedbe ter vztraja pri tožbi in dokaznih predlogih.

7. Tožba ni utemeljena.

8. Med strankami je sporno evidentiranje dela urejene meje, med ostalimi tudi tožničinih parcel 2717, 2930/1, 2930/2, 2903/1, 2903/2, 2849 in 2929/1 s sosednjimi parcelami, vse k.o. ..., kot izhaja iz izreka izpodbijane odločbe. Tožnica v tožbi smiselno ugovarja, da meja med parcelami ne poteka tako, kot je bila predlagana v elaboratu ureditve meje in potrjena z izpodbijano odločbo.

9. Uvodoma sodišče poudarja, da je izpodbijana odločba izdana v ponovljenem postopku, in ugotavlja, da je organ sledil napotkom sodišča, ki jih je podalo v sodbi I U 411/2016 z dne 16. 3. 2017, kot mu to narekuje določba četrtega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu1 (ZUS-1).

10. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da se tožnica na mejni obravnavi s potekom predlagane meje ni strinjala in da ni hotela podpisati zapisnika mejne obravnave. Iz zapisnika z mejne obravnave, ki je del upravnega spisa zadeve, tudi izhaja, da je bil tožnici pokazan potek meje po podatkih iz zemljiškega katastra, čemur tožnica ne oporeka in da je bila opozorjena na stopnjo zanesljivosti in natančnosti katastrskih podatkov.

11. Prvostopenjski organ v zvezi s tožničinim nestrinjanjem s predlagano mejo ugotavlja, da je že v prvotnem postopku izvedel vsa potrebna upravna dejanja za pravilno in popolno ugotovitev dejanskega stanja in zavarovanje pravic strank, saj je 11. 3. 2015 razpisal ustno obravnavo, na katero je (med ostalimi) povabil tudi tožnico. Nadalje iz izpodbijane odločbe izhaja, da tudi na ustni obravnavi 11. 3. 2015 ni bil dosežen sporazum o poteku obravnavanih mej, niti o drugačnem poteku mej, ki sicer ne bi odstopale od katastrskih mej in bi jih lahko geodetska uprava uredila na ustni obravnavi (četrti odstavek 38. člena ZEN).

12. Če po opravljeni ustni obravnavi meja ostane sporna, geodetska uprava pozove lastnika oziroma lastnike, ki se ne strinjajo s predlagano mejo, da v 30 dneh od vročitve oziroma prejema poziva začnejo sodni postopek ureditve meje pred pristojnim sodiščem (prvi odstavek 39. člena ZEN). Poziv iz prejšnjega odstavka se opravi na ustni obravnavi, ali pa se vroči posebej; v obeh primerih je treba stranke opozoriti na pravne posledice, ki nastanejo, če ne začnejo sodnega postopka (drugi odstavek 39. člena ZEN). Če sodni postopek namreč v roku iz prvega odstavka tega člena ni začet, se šteje, da lastnik oziroma lastniki soglašajo s potekom predlagane meje (četrti odstavek 39. člena ZEN). Če pa se sodni postopek ureditve meje med drugim ustavi, se postopek evidentiranja urejene meje nadaljuje in se kot urejena meja evidentira predlagana meja (šesti odstavek 39. člena ZEN).

13. Iz izpodbijane odločbe izhaja tudi, da je prvostopenjski organ tožnico v skladu s citiranimi določbami ZEN pisno pozval, naj v roku 30 dni od prejema poziva pred pristojnim sodiščem sproži sodni postopek ureditve meje in ga o tem obvesti, čemur tožnica ne oporeka. Prav tako ne zatrjuje, da ne bi bila opozorjena na pravno posledico, da se bo, kolikor takšen postopek v določenem roku ne bo sprožen, štelo, da se strinja s predlagano mejo, ki izhaja iz elaborata.

14. Iz izpodbijane odločbe dalje izhaja, da je tožnica pri Okrajnem sodišču v Ljubljani sprožila ustrezen postopek za sodno ureditev meje, ki ga je Okrajno sodišče v Ljubljani vodilo pod opr. št. N 241/2015, vendar (le) za ureditev meje med parcelo 2903/2 in sosednjo parcelo 3698, ne pa ta tudi za ostale meje parcel 2846, 2849, 2903/1, 2717, 2929/1, 2931/1 in 2930/2, ki so bile tudi sporne in za katere je bila prav tako pozvana na začetek sodnega postopka ureditve meje. Hkrati iz izpodbijane odločbe izhaja, da je Okrajno sodišče v Ljubljani s sklepom N 241/2015 z dne 8. 7. 2015 (ki je postal pravnomočen 14. 10. 2015) štelo predmetni predlog za umaknjen in postopek ustavilo. Sodišče s tem v zvezi sicer ugotavlja, da tožnica v tožbi (pavšalno) navaja, da „je še vedno vložen sodni postopek za sodno določitev meje“, vendar te trditve ne konkretizira, saj ne navede na primer opr. št. zadeve, ki naj bi se pred pristojnim sodiščem vodila zaradi določitve v tem upravnem postopku obravnavanih mej, ter s tem v zvezi tudi ne predlaga izvedbe nobenega dokaza. Zato sodišče takšne navedbe ne more upoštevati. Ob tem je treba izpostaviti tudi, da je prvostopenjski organ svoje poizvedbe, ki jih je opravil pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, in ugotovitve s tem v zvezi, ki izhajajo tudi iz upravnega spisa zadeve, v izpodbijani odločbi natančno pojasnil. 15. Ker se v upravnem postopku lahko ugotavlja potek meje zgolj na podlagi katastrskih podatkov, drugačen potek meje pa je mogoče dokazovati le v sodnem postopku, ki je bil glede ureditve meje med parcelama 2903/2 in 3698, obe k.o. ... ustavljen, glede preostalih obravnavanih mej pa tožnica sodnega postopka očitno niti ni sprožila, je organ ravnal pravilno, ko je z izpodbijano odločbo, po ugotovitvi, da podatki o mejah omogočajo njihovo evidentiranje v zemljiškem katastru (prvi odstavek 35. člena ZEN), in ob upoštevanju prej citiranih določb četrtega in šestega odstavka 39. člena ZEN, odločil kot izhaja iz njenega izreka.

16. Kolikor tožnica meni, da se podatki iz elaborata, ki ga je sicer izdelalo za to usposobljeno geodetsko podjetje, ki je odgovorno za strokovno izvedbo elaborata in njegovo skladnost s predpisi, standardi in pravili stroke (drugi odstavek 7.člena Zakona o geodetski dejavnosti, ZGeoD-1), bi morala to dokazati z ustreznim dokazom. Sodišče še pripominja, da evidentiranje meje kot urejene ni ovira, da se v sodnem postopku mejo uredi drugače, kar je tožnici pojasnilo že v sodbi I U 411/2016 z dne 16. 3. 2017 (13. točka obrazložitve).

17. Tožbeni ugovor, da tožnici ni bil omogočen vpogled v spisovno dokumentacijo, ki ga tožnica niti ni konkretno pojasnila, sodišče zavrača, saj je v nasprotju s podatki upravnega spisa, iz katerega izhaja, da je prvostopenjski organ na tožničine pisne vloge odgovoril s pojasnilom z dne 3. 2. 2015 (na njene vloge z dne 9. 1. 2015, 13. 1. 2015 in 28. 1. 2015) ter s pojasnilom z dne 27. 3. 2015 (na tožničino vlogo z dne 18. 3. 2015), iz katerih je razvidno, da je tožnici posredoval zahtevane listine, iz katerih so razvidni podatki o zemljiškokatastrskih točkah, ki določajo potek meje tožničinih parcel po elaboratu geodetskega podjetja ..., d.o.o., ki predstavlja podlago za evidentiranje sprememb katastrskih podatkov v upravnem postopku ter ji odgovoril tudi na njeno zahtevo za izračun površin. Na njeno vlogo z dne 3. 11. 2017 je organ odgovoril s pojasnilom z dne 10. 11. 2017. Da bi tožnica zahtevala vpogled v upravni spis (to je pregled dokumentacije pri prvostopenjskem organu) v smislu 82. člena ZUP2 in bi ji bil ta zavrnjen, pa konkretizirano niti ne zatrjuje

18. Prav tako ni utemeljen tožbeni ugovor, v katerem smiselno ugovarja, da iz grafičnega prikaza ne more ugotoviti poteka zemljiško katastrskih mej. Kot je sodišče pojasnilo že v sodbi I U 411/2016 z dne 16. 3. 2017 (glej: 15. točka obrazložitve), grafični prikaz, ki je priloga izpodbijani odločbi, vsebuje vse podatke, ki jih določa tretji odstavek 40. člena ZEN, in sicer so meje označene z zemljiškoknjižnimi točkami in parcelnimi številkami, kar omogoča popolno seznanitev stranke s potekom predlagane meje. Iz navedene določbe izhaja, da je obvezna priloga odločbe o evidentiranju urejene meje grafični prikaz evidentirane meje z označenimi zemljiškokatastrskimi točkami ter vpisanimi parcelnimi številkami, pri čemer se na grafičnem prikazu evidentirane meje, meja praviloma prikaže z neposredno uporabo koordinat zemljiškokatastrskih točk in le izjemoma, ko je to potrebno zaradi nazornosti in preglednosti kot zemljiškokatastrski prikaz. Zemljiškokatastrska točka pa ima koordinate določene v državnem koordinatnem sistemu, pri čemer je seznam koordinat sestavni del elaborata ureditve meje (25. člen Pravilnika) in se nahaja v spisu. Po navedeni določbi je izračun površine parcele sestavni del elaborata ureditve meje le, če so urejene vse meje, kar pa za obravnavani primer ne velja. Zato tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da izpodbijana odločba ne vsebuje podatka o novi površini parcel. 19. Ne nazadnje sodišče pojasnjuje, da z odločbo prve stopnje, ki jo tožnica izpodbija v tem upravnem sporu, ni bilo odločeno v postopku parcelacije, temveč (le) o ureditvi meje, zato njenih navedb, ugovorov in dokaznih predlogov, ki se nanašajo na postopek parcelacije, v tem postopku ne more upoštevati. Dodaja pa, kot ji je večkrat pojasnil že upravni organ, da z odločbo o evidentiranju urejene meje, za kar gre, kot rečeno, v predmetnem postopku, ni v ničemer poseženo v obstoječa stvarno pravna razmerja, torej tudi ne v njeno lastninsko pravico na nepremičninah.

20. Po povedanem je sodišče presodilo, da tožba ni utemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. 21. O zadevi je odločilo na nejavni seji na podlagi druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1, saj tožnica navaja dejstva in predlaga dokaze, ki jih v upravnem sporu sodišče ne more upoštevati (52. člen ZUS-1). Tožnica namreč svojega zaslišanja tekom upravnega postopka sploh ni predlagala in tudi ni pojasnila, zakaj ne; oziroma predlagani dokazi niso pomembni za odločitev, saj tožnica, kot rečeno zaslišanje direktorja GURS, MOL in odgovornih geodetov v tožbi predlaga v zvezi s postopkom parcelacije, kar pa ni predmet tega upravnega spora. Ne glede na to sodišče še dodaja, da je bila tožnica prisotna na mejni obravnavi, na kateri ji je bil pokazan potek meje po podatkih iz zemljiškega katastra, čemur ne oporeka. Prisotna je bila tudi na ustni obravnavi, pri čemer iz upravnega spisa zadeve ne izhaja, da bi tekom tako izvedenega ugotovitvenega postopka podala konkretizirane navedbe, zakaj se s predlagano mejo ne strinja, niti ni razvidno, da bi podala gornje dokazne predloge, niti ni v pritožbi pojasnila, zakaj dokaznih predlogov za zaslišanje direktorja GURS, MOL in odgovornih geodetov ni podala že v postopku na prvi stopnji (tretji odstavek 238. člena ZUP).

22. O stroških postopka je sodišče odločilo na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem v primeru, če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

1 Po četrtem odstavku 64. člena ZUS-1 je organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. 2 Prvi odstavek 82. člena ZUP med drugim določa, da imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali v elektronski obliki.