Jedro

Določila ZLS pa ne določajo, da mora biti pobuda tožnika oblikovana tako, kot to navaja tožena stranka in sicer da mora biti preoblikovana v pobudo občinskemu svetu, da se odloči za razpis svetovalnega referenduma. Prav tako iz določil ZLS ne izhaja, da mora biti pobuda tožnika oblikovana tako, kot to navaja tožena stranka v svojem dopisu z dne 4. 2. 2004 in sicer, da imajo volilci pravico zahtevati razpis referenduma le v primeru, ko se referendum opravi kot naknadni referendum, tožnik pa je vložil zahtevo za razpis svetovalnega referenduma. Že v sodbi U 2103/2003 je sodišče opozorilo na to, da je tožnik vložil pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis svetovalnega referenduma. Določila ZLS pa ne določajo, da mora biti pobuda tožnika oblikovana tako kot to navaja tožena stranka. Določilo 47. člena obravnava pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, to določilo pa sledi splošnim določilom o pravici občanov, da lahko odločajo na referendumu, ki je lahko naknaden ali svetovalen (določila 46. - 46.b člen ZLS). Določilo 47. člena ZLS obravnava pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, ki se nanaša tako na naknadni kot na svetovalni referendum in zato obravnava le pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma in določa, da lahko župan preveri vsebino pobude in določa za to postopek. Tožena stranka tako ni imela podlage v določilih ZLS za svoje stališče, da se določilo 47. člena nanaša le na naknadni referendum, prav tako pa tudi ne za zaključek, da mora tožnik svojo pobudo preoblikovati v pobudo občinskemu svetu, da se odloči za razpis svetovalnega referenduma. Tožena stranka zato ni imela podlage, da tožnika pozove oziroma ga seznani s svojim stališčem glede njenega razumevanja določila 47. člena ZLS, ki se bi naj po njeni razlagi nanašal le na naknadni referendum in tudi ne zahtevati od tožnika, da pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma preoblikuje v pobudo občinskemu svetu, da se odloči za razpis svetovalnega referenduma. Po presoji sodišča je zato tožena stranka neupravičeno štela, da pobuda tožnika ni bila vložena.

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločitev Župana Občine A št. … z dne 20. 2. 2004 razveljavi in zadeva vrne toženi stranki v ponoven postopek.

Predlog za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločitvijo štela, da pobuda tožnika ni bila vložena, ker ta pobude volilcem, da zahtevajo razpis svetovalnega referenduma, ni preoblikoval v pobudo občinskemu svetu, da se odloči za razpis svetovalnega referenduma. Tožena stranka navaja, da je prejela odgovor tožnika, v katerem je preoblikoval referendumsko vprašanje. Tožnik pa vztraja na zahtevi, da župan sprejme akt, v katerem bo določil način dajanja podpore zahtevi za razpis referenduma s podpisovanjem, ker meni, da v skladu s 46. členom Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93 in nadaljnji, v nadaljevanju ZLS) najmanj 5 % volilcev lahko zahteva razpis referenduma, torej tudi svetovalnega, občinski svet pa v tem primeru mora razpisati referendum.

Tožnik v tožbi zahteva ponovni preizkus odločitve tožene stranke in sicer zaradi bistvene kršitve določb ZLS, Statuta občine B in Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97, 65/97 in 70/00, v nadaljevanju ZUS). Tožnik očita toženi stranki, da ni upoštevala pravnega mnenja sodišča v sodbi opr. št. U 2103/2003 z dne 17. 12. 2003. Tožnik trdi, da je bil s tem kršen 3. odstavek 60. člena ZUS in predlaga, da se na podlagi 1. odstavka 61. člena ZUS odpravi upravni akt tožene stranke in odloči o stvari. Tožnik meni, da je tožena stranka izdala nov upravni akt, ki je v nasprotju s pravnim mnenjem sodišča. Tožnik navaja tudi svoje stališče v zvezi z zahtevo tožene stranke, da pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis svetovalnega referenduma preoblikuje v pobudo občinskemu svetu in meni, da je zelo velika verjetnost, da bi večina v občinskem svetu tako pobudo zavrnila ali pa bi vsebinsko in smiselno tako spremenila referendumsko vprašanje, da v bistvenih elementih ne bi bilo več tako kot ga je tožnik vložil s podporo 53 volilcev. Tožnik tudi predlaga, da sodišče na podlagi 2. odstavka 23. člena ZUS naloži toženi stranki v plačilo stroške postopka, vključno z vsemi taksami. Tožena stranka je zavestno povzročila nove stroške, saj v novem upravnem aktu samo ponavlja argumente, ki jih je že navedla v razveljavljenem upravnem aktu.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da vztraja pri stališču, da se pobuda volilcem, da zahtevajo razpis svetovalnega referenduma, mora preoblikovati v pobudo občinskemu svetu, da se odloči za razpis svetovalnega referenduma. Za takšno pobudo Statut občine B ne zahteva, da mora biti podprta s podpisi 50 volilcev v občini. V kolikor bo sodišče odločilo, da je postopek, po katerem želi doseči razpis svetovalnega referenduma tožnik, zakonit, pa navaja, da vsebinsko preoblikovana pobuda volilcem ni bila podprta z zahtevanim številom podpisov volilcev. Tožnik v zvezi z navedbo tožene stranke, da pobuda ni bila podprta z zahtevanim številom podpisov volilcev odgovarja, da tožena stranka v obvestilu z dne 20. 2. 2004 tožnika sploh ni pozvala, da je zaradi skrajšanega referendumskega vprašanja potrebno ponovno priložiti zahtevano število podpisov volilcev. Da ne bi bilo dvoma o tem ali je tožnik ravnal v skladu ali v nasprotju z voljo volilcev, ki so podprli njegovo pobudo, pa prilaga kopijo soglasij 53 volilcev, ki so soglašali z navedenim skrajšanjem referendumskega vprašanja.

Državni pravobranilec je kot zastopnik javnega interesa prijavil udeležbo v tem upravnem sporu.

K 1. točki izreka: Tožba je utemeljena.

Tožena stranka je odločala v ponovljenem postopku na podlagi sodbe tukajšnjega sodišča opr. št. U 2103/2003, v kateri je sodišče sprejelo stališče, da tožena stranka ni ravnala v skladu z določbo 2. odstavka 47. člena ZLS. Sodišče navaja, da v kolikor je tožena stranka menila, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu z zakonom in statutom Občine B ali da pobuda ne vsebuje jasno izraženega vprašanja, ki naj bo predmet referenduma, bi o tem morala obvestiti pobudnika in ga pozvati, da ugotovljeno neskladnost odpravi v 8. dneh. Ker je tožena stranke nepravilno uporabila določbo 2. odstavka 47. člena ZLS, je sodišče odločitev tožene stranke razveljavilo.

Iz predloženega spisa izhaja, da je tožena stranka potem, ko je prejela sodbo tukajšnjega sodišča, pozvala toženo stranko k odpravi neskladnosti pobude volilcem za vložitev zahteve za razpis svetovalnega referenduma s pozivom z dne 4. 2. 2004. Tožnik je odgovoril z dopisom z dne 13. 2. 2004 in v njem postavil modificirano referendumsko vprašanje: ali ste za to, da Občina C prednostno izvede investiciji v pločnik in obvoznico vasi Vrba, ustrezno temu pa časovno upočasni investiciji v kanalizacijo in centralno čistilno napravo. V delu svoje odločitve, kjer tožena stranka navaja razloge oziroma obrazlaga zakaj šteje, da pobuda ni bila vložena, pa navaja, da tožnik pobude volilcem, da zahtevajo razpis svetovalnega referenduma, ni preoblikoval v pobudo občinskemu svetu, da se odloči za razpis svetovalnega referenduma. Tožena stranka meni, da tožnik ni odpravil ugotovljene neskladnosti s 46.b členom ZLS in zato šteje, da pobuda ni bila vložena. Tožena stranka je odločila na podlagi sodbe tukajšnjega sodišča in je pri svoji odločitvi vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (3. odstavek 60. člena ZUS). Napotki sodišča v sodbi U 2103/2003 so jasni in sicer, da mora tožena stranka kolikor meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s 1. odstavkom 47. člena ZLS ali v nasprotju z zakonom ali Statutom občine, o tem v 8 dneh po prejemu pobude obvestiti pobudnika in ga pozvati, da ugotovljeno neskladnost odpravi v 8 dneh (2. odstavek 47. člena ZLS). S svojim dopisom z dne 4. 2. 2004 je tožena stranka pozvala tožnika, da odpravi neskladnosti in pobudo ustrezno modificira v skladu z 2. odstavkom 47. člena ZLS. Tožnik je z dopisom z dne 11. 2. 2004 odpravil neskladja in postavil modificirano referendumsko vprašanje, vendar je tožena stranka štela kot, da pobuda ni bila vložena, ker ni bila preoblikovana v pobudo občinskemu svetu.

Po presoji sodišča pa takšno stališče tožene stranke ni v skladu z 2. odstavkom 47. člena ZLS. Naloga, ki jo ima župan po 2. odstavku 47. člena ZLS je, da če meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s 1. odstavkom ZLS ali je v nasprotju z zakonom ali statutom občine, mora o tem v 8. dneh po prejemu pobude obvestiti pobudnika in ga pozvati, da ugotovljene neskladnosti odpravi v roku 8 dni. To pomeni, da je zakonodajalec naložil županu, da preveri ali pobuda vsebuje zahtevo za razpis referenduma, ki mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma in obrazložitev. Prav tako mora preveriti, če statut občine določa, da mora biti pobuda podprta s podpisi določenega števila volilcev. Iz Statuta občina B izhaja (4. odstavek 56. člena v zvezi s 3. odstavkom 54. člena Statuta), da mora biti pobuda podprta s podpisi 50 volilcev v občini na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča. Določila ZLS pa ne določajo, da mora biti pobuda tožnika oblikovana tako, kot to navaja tožena stranka in sicer da mora biti preoblikovana v pobudo občinskemu svetu, da se odloči za razpis svetovalnega referenduma. Prav tako iz določil ZLS ne izhaja, da mora biti pobuda tožnika oblikovana tako, kot to navaja tožena stranka v svojem dopisu z dne 4. 2. 2004 in sicer, da imajo volilci pravico zahtevati razpis referenduma le v primeru, ko se referendum opravi kot naknadni referendum, tožnik pa je vložil zahtevo za razpis svetovalnega referenduma. Že v sodbi U 2103/2003 je sodišče opozorilo na to, da je tožnik vložil pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis svetovalnega referenduma. Določila ZLS pa ne določajo, da mora biti pobuda tožnika oblikovana tako kot to navaja tožena stranka. Določilo 47. člena obravnava pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, to določilo pa sledi splošnim določilom o pravici občanov, da lahko odločajo na referendumu, ki je lahko naknaden ali svetovalen (določila 46. - 46.b člen ZLS). Določilo 47. člena ZLS obravnava pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, ki se nanaša tako na naknadni kot na svetovalni referendum in zato obravnava le pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma in določa, da lahko župan preveri vsebino pobude in določa za to postopek. Tožena stranka tako ni imela podlage v določilih ZLS za svoje stališče, da se določilo 47. člena nanaša le na naknadni referendum, prav tako pa tudi ne za zaključek, da mora tožnik svojo pobudo preoblikovati v pobudo občinskemu svetu, da se odloči za razpis svetovalnega referenduma. Tožena stranka zato ni imela podlage, da tožnika pozove oziroma ga seznani s svojim stališčem glede njenega razumevanja določila 47. člena ZLS, ki se bi naj po njeni razlagi nanašal le na naknadni referendum in tudi ne zahtevati od tožnika, da pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis referenduma preoblikuje v pobudo občinskemu svetu, da se odloči za razpis svetovalnega referenduma. Po presoji sodišča je zato tožena stranka neupravičeno štela, da pobuda tožnika ni bila vložena.

V ponovljenem postopku mora tožena stranka upoštevati, da je postopala po določilu 2. odstavka 47. člena ZLS in tako mora pretehtati ali je pobuda z zahtevo oblikovana v skladu s 1. odstavkom 47. člena ZSL, ali je v nasprotju z zakonom in statutom občine ter ponovno odločiti. Ker se tožena stranka ni opredelila do tega kar zahteva 2. odstavek 47. člena ZLS, je njena odločitev neobrazložena in je ni mogoče preizkusiti, zato jo je sodišče razveljavilo na podlagi 3. odstavka 47. člena ZST v zvezi s 3. točko 1. odstavka 60. člena ZUS. Sodišče ni sledilo predlogu tožnika, da odloči na podlagi 1. odstavka 61. člena ZUS, ker podatki upravnega spisa za to ne dajejo zanesljive podlage (1. točka 1. odstavka 61. člena ZUS).

V ponovljenem postopku je tožena stranka vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se tičejo postopka (3. odstavek 60. člena ZUS). Pri tem sodišče še opozarja, da s pozivom za odpravo neskladnosti pobude volilcem za vložitev zahteve za razpis svetovalnega referenduma z dne 4. 2. 2004 tožena stranka ni pozvala tožnika, da odpravi neskladje s Statutom Občine B v zvezi s podpisi določenega števila volilcev. Pri ponovni odločitvi mora tožena stranka upoštevati ali je tožnik izoblikoval pobudo volilcem za vložitev zahteve za razpis svetovalnega referenduma tako, kot je tožnika pozvala v dopisu z dne 4. 2. 2004, zato mora o odgovoru tožnika na njen dopis z dne 4. 2. 2004 ponovno odločiti. V kolikor bo tožena stranka ugotovila, da je pobuda volilcem za vložitev zahteve za razpis svetovalnega referenduma oblikovana v skladu s 1. odstavkom 47. člena ZLS, pa mora tožena stranka postopati po 4. odstavku 47. člena ZLS in izdati akt, s katerim določi obrazec seznama ali obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem in rok za zbiranje podpisov. Na podlagi 5. odstavka 47. člena ZLS pa se šteje, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volilcev, šele nato bo lahko občinski svet postopal po določilu 46.b člena.

K 2. točki izreka: Sodišče je odločalo le o zakonitosti odločitve tožene stranke, zato na podlagi 3. odstavka 23. člena ZUS vsaka stranka trpi svoje stroške postopka. Kljub temu, da tožnik očita, da je tožena stranka krivdno tožniku povzročila nove stroške s svojo odločitvijo, je sodišče odločalo le o zakonitosti odločitve tožene stranke in se je zato oprlo na 3. odstavek 23. člena ZUS.