Jedro

V obravnavani zadevi ni sporno, da sta bila tako tožnik, kot izbrana kandidatka, uvrščena v drugo fazo izbirnega postopka, torej na razgovor, na podlagi točkovanja rezultatov pisnega preizkusa. Rezultat pisnega preizkusa je bil v prvi fazi izbirnega postopka pomemben zgolj za uvrstitev v drugo fazo izbirnega postopka. Merila za izbor so bila sprejeta zakonito, zato mora sodišče zavrniti tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na pravilnost razmerja med točkovanjem pisnega preizkusa in ustnega razgovora.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Upravna enota Celje je z izpodbijanim sklepom št. 110-29/2018-7 z dne 13. 6. 2018 odločila, da se kandidat A.A. ne izbere za zasedbo uradniškega delovnega mesta „Vodja referata ali službe v notranji organizacijski enoti, v Skupni finančni službi, v Upravni enoti B.“.

2. Odločitev temelji na ugotovitvi, da je bil na podlagi 58. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU), na spletni strani Ministrstva za javno upravo in pri Zavodu RS za zaposlovanje, 5. 2. 2018 objavljen javni natečaj za zasedbo uradniškega delovnega mesta „Vodja referata ali službe v notranji organizacijski enoti, v Skupni finančni službi, v Upravni enoti B.“.

3. V besedilu objave javnega natečaja so bili objavljeni pogoji za zasedbo delovnega mesta in objavljeno, da bo izbirni postopek izvedel načelnik upravne enote v sodelovanju s strokovno službo, zadolženo za kadrovske zadeve. Načelnik se je odločil, da bo za izbiro kandidata pripravil in sprejel pred vsako fazo Merila in metode za izbiro in preverjanje strokovne usposobljenosti kandidatov.

4. Postopek izbire najustreznejšega kandidata je potekal tako, da so se po pregledu vseh prijav izločile formalno nepopolne prijave in prijave kandidatov, ki ne izpolnjujejo natečajnih pogojev, v nadaljevanju pa je postopek potekal v dveh fazah, pisni preizkus in osebni razgovor.

5. Prva faza izbirnega postopka za preverjanje strokovne usposobljenosti je bila izvedena po metodi pisnega preizkusa, ki je bil sestavljen iz treh vsebinskih sklopov. Na pisni preizkus, na katerem je bilo mogoče doseči 100 točk, je bilo povabljeno 20 kandidatov, ki so v celoti izpolnjevali razpisne pogoje in bili razvrščeni v dve skupini. Na podlagi vnaprej določenih in zapisanih meril, se je v drugo fazo izbirnega postopka, ki je bila izvedena po metodi osebnega razgovora, uvrstilo pet kandidatov, ki so na pisnem preizkusu dosegli najvišje število točk. 6. Po skrbnem pregledu dokumentacije, opravljenem pisnem preizkusu in na podlagi osebnega razgovora, je natečajna komisija za zasedbo prostega uradniškega delovnega mesta Višji svetovalec - Vodja referata ali službe v notranji organizacijski enoti v Skupni finančni službi, izbrala strokovno najbolj usposobljenega kandidata.

7. Kandidat A.A. je na pisnem preizkusu dosegel 93 točk, zato se je uvrstil v drugo fazo izbirnega postopka. Na osebnem razgovoru, ki je potekal 11. 6. 2018, so bila merila za izbiro osebnostne narave: komunikativnost, splošna razgledanost, motivacija pri delu in identifikacija z organizacijo ter organizacijske, vodstvene in komunikacijske sposobnosti. Vsem kandidatom je bilo skupaj z vabilom na osebni razgovor posredovano gradivo z nalogo, da pripravijo pisni izdelek - Vizijo razvoja in vodenja Skupne finančne službe in ga na osebnem razgovoru predstavijo načelniku upravne enote. Na podlagi tega merila je bilo mogoče doseči največ 10 točk. Kandidat A.A. je v osebnem razgovoru zbral 9 točk. 8. Na podlagi tako izvedenega izbirnega postopka, je bila kot najprimernejša izbrana kandidatka C.C., ki je v izbirnem postopku zbrala najvišje število točk in se je po presoji načelnika upravne enote izkazala kot strokovno, organizacijsko in vodstveno najbolj primerna kandidatka za zasedbo prostega delovnega mesta.

9. Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja, drugostopenjski organ, je s sklepom št. 10051-441/2018/3 z dne 18. 7. 2018, zavrnila pritožbo A.A. zoper prvostopenjski sklep, kot neutemeljeno.

10. Tožnik vlaga tožbo zaradi neuporabe oziroma napačne uporabe materialnega prava, bistvenih kršitev pravil upravnega postopka in napačne ugotovitve dejanskega stanja. Izdani sklep je v celoti nezakonit, zato ga je treba odpraviti, treba pa je odpraviti tudi nezakonito zaposlitev izbrane kandidatke in v celoti ponoviti postopek izbire kandidata.

11. Navaja, da je neresnična navedba v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, da je izbor strokovno najbolj usposobljenega kandidata opravila natečajna komisija. Gre za namerno zavajanje neizbranega kandidata, da je izbirni postopek izpeljan nepristransko in zakonito.

12. Tudi iz vabila tožniku ne izhaja, da sta načelnik in kadrovska višja svetovalka I postopek izvedla sama, na osnovi tretjega odstavka 60. člena ZJU oziroma 22. člena Uredbe, prav tako nista navedla, da to omogoča veljavni notranji predpis oziroma interni pravilnik o sistematizaciji, ki predpisuje izvedbo javnih (ne internih) natečajnih postopkov. Na vabilu kadrovska svetovalka ni navedla, da podpisuje po pooblastilu.

13. Prav tako natečajna komisija ni bila prisotna razgovoru 11. 6. 2018, ki se je začel s 15 minutno zamudo, v navzočnosti načelnika in strokovna višja svetovalka iz kadrovske službe, v odsotnosti natečajne komisije. Prav tako je načelnik izpodbijani sklep sprejel brez poročila natečajne komisije, ki glede določbo 22. člena Uredbe ugotavlja kateri kandidat je najbolj strokovno usposobljen. Zato tudi v nadaljevanju vsa poročila, ki niso podpisana s strani natečajne komisije, nimajo pravne veljave in posledično izbor kandidata ni zakonit. To velja tudi za poročilo z dne 12. 6. 2018. 14. Tožnik oporeka tudi veljavnosti uporabljenih meril, ki niso bila določena in zapisana vnaprej, pred začetkom izbirnega postopka, kot to zahteva določba tretjega odstavka 22. člena, o merilih in metodi, pa je bila dolžna tožena stranka pravočasno obvestiti sodelujoče kandidate. Tako sta pomanjkljiva in nepojasnjena merila nezakonito izbrala in podpisala načelnik oziroma v njegovem imenu višja svetovalka iz kadrovske službe. Res je, da je bilo na prvem vabilu tožniku zapisano kako poteka izbirni postopek (obe fazi), pa tudi način točkovanja za posamezni odgovor, ni pa bilo navedeno maksimalno število točk. Za osebni razgovor je bilo navedeno, da se ga bodo udeležili štirje kandidati in ne pet, kot je napisano v izpodbijanem sklepu. V drugem vabilu z dne 17. 5. 2018 pa sta si oba izvajalca postopka omislila še pisni izdelek - izdelavo „Vizije razvoja in vodenja Skupne finančne službe“ ter njeno predstavitev na osebnem razgovoru, kar potrjuje tudi obrazložitev izpodbijanega sklepa. Pravila ocenjevanja na drugem vabilu niso bila predstavljena, kar je omogočilo izbor favorizirane in vnaprej izbrane kandidatke C.C.. Pravila so bila jasno določene šele v izpodbijanem sklepu, in v njem določen kriterij, da je strokovno najbolj usposobljen kandidat, ki je na osebnem razgovoru pokazal najvišjo stopnjo strokovne usposobljenosti, komunikacijske, organizacijske in vodstvene sposobnosti. V tem sklepu je bilo zapisano tudi, da bo pripravljen pisni izdelek in njegovo osebno predstavitev točkoval načelnik s točkami od 1 do 10. 15. Tožnik navaja, da so merila glede na možnih 100 točk doseženih pri pisnem preizkusu in zgolj 10 točk za osebni razgovor, omogočila subjektivni in nestrokovni izbor kandidata in to celo brez udeležbe na osebnem razgovoru ali tudi v primeru nekakovostne udeležbe, na primer z doseženo eno točko, na osebnem razgovoru. Prav tako vabilo na osebni intervju z dne 17. 5. 2018 ni vsebovalo pravnega pouka.

16. Osebni razgovor je bil nedvomno odločilen pri izboru kandidata, ker je vseboval tudi izdelavo pisne naloge. Pisni preizkus je trajal 45 minut, osebni razgovor pa 30 minut. V nadaljevanju tožnik pojasnjuje, da je čas, ki je bil dan za pripravo na pisni preizkus, primerljiv s časom za izdelavo naloge in pripravo na osebni razgovor, torej več kot zadostnih 15 dni. Teža navedene naloge, njene predstavitve in preostalega intervjuja, torej odgovarjanje na druga vprašanja načelnika in višje svetovalke, pa vsekakor ne moreta biti vrednotena le z ocenami od 1 do 10, ker to pomeni najmanj 9,09 % vrednosti celotne ocene, glede na maksimalnih 110 točk. V nadaljevanju tožnik navaja, da si je načelnik sam omislil izdelavo pisne naloge in njeno predstavitev, ki pa jo pri izboru ni hotel ustrezno ovrednotiti in pojasnjuje tudi vsebino predstavitve te naloge. Pojasnjuje tudi, da bi glede na čas trajanja preizkusa in čas potreben za pripravo, moral biti osebni razgovor ovrednoten z vsaj 40 % deleža, v maksimalnem končnem številu točk. Tožnik po izvedbi preizkusa, kot tudi pred in po izvedbi osebnega razgovora, ni bil seznanjen z ocenitvijo.

17. Za izbrano kandidatko C.C. v izpodbijanem sklepu ni ugotovitve, da je izpolnjevala formalne pogoje za zaposlitev, tudi ne ugotovitve, da je izdelala zahtevno pisno nalogo in se udeležila obveznega razgovora. Prav tako ni navedeno doseženo število točk na pisnem preizkusu, niti točk doseženih pri izdelavi in predstavitvi pisne naloge na osebnem razgovoru. Prav tako niso bili imenovani ostali kandidati, ki so izdelali nalogo in se udeležili razgovora. Zanje prav tako niso navedene dosežene točke v posamezni fazi izbirnega postopka. Zato tožnik zatrjuje, da drugih kandidatov v drugi fazi ni bilo in da je izbor potekal le med tožnikom in izbrano kandidatko. Ker točke izbrane kandidatke in drugih niso navedene, vpogled v spis ni bil potreben, saj neizbrani kandidati ni dolžan ugotavljati in si sam razlagati končnih rezultatov. Sklep zato nima bistvenih sestavin, da ni mogoče preizkusiti, je sam s seboj v nasprotju, ker je v celoti prirejen. Takšen sklep je posledica pristranskosti načelnika in kadrovske višje svetovalke, ki zaposlitveni postopek in sprejem odločitve nezakonito izvedla sama in sprejela odločitev v korist izbrane kandidatke C.C.. Nista računala, da bo sklep predmet pritožbe in tožbe. Vpogled v spis oziroma podatke o izbrani kandidatki in izbornem gradivu po zavrnjeni pritožb ni več mogoč, kar odraža obvestilo o zaključku natečajnega postopka z dne 15. 6. 2018, ki je dovoljeval vpogled v podatke izbrane kandidatke in gradiva izbirnega postopka le v roku 8 dni od prejema sklepa o izboru kandidata. Tako je tožniku tožena stranka preprečevala preveritev podatkov, tudi tistih, ki jih je podala komisija za pritožbe in v izpodbijanem sklepu niso navedena in tako oteževala sestavo te tožbe.

18. Nezakonitost izpodbijanega sklepa je posledica pristranskosti obeh navedenih izvajalcev izbora, kar je razvidno že iz samega vabila z dne 17. 5. 2018 za udeležbo na osebnem razgovoru. V vabilu je navedeno, da bo razgovor v torek, dejansko pa je osebni razgovor potekal v ponedeljek. Pisnega popravka vabila ni prejel, niti ni prejel opravičila na ustnem razgovoru, na katerega sta načelnik in kadrovnica zamudila.

19. Prav tako je bilo na osebnem razgovoru potrjeno, da gre za delovno mesto Višjega svetovalca I - Vodja referata ali službe iz akta o sistemizaciji in izpisa tega delovnega mesta, ki ga je prejel za namen izdelave pisne naloge ter potrjeno, da je to delovno mesto uvrščeno v 37. plačni razred, z bruto plačo približno 2.400,00 EUR in da gre za najvišje sistemizirano uradniško delovno mesto. Da gre za delovno mesto Višji svetovalec I potrjuje tudi vabilo z dne 17. 5. 2018. Iz izpodbijanega sklepa ne izhaja, da gre za to delovno mesto, ampak za delovno mesto „Vodje referata ali službe v notranji organizacijski enoti, v Skupni finančni službi, v Upravni enoti“. Izpisa za to delovno mesto v okviru sistematizacije ni prejel, zato meni, da ne obstaja in je kreirano za namen zaposlitve vnaprej izbrane svetovalke. Nezakonitost izpodbijanega sklepa o neizboru tožnika pa odraža še obvestilo UE Celje z dne 15. 6. 2018 št. 110-14/2018 o končanem natečajnem postopku, ki ga je podpisal načelnik D.D. in ga je tožena stranka objavila tudi na svoji spletni strani 20. 6. 2018. 20. Iz obvestila je razvidno, da je na dan 15. 6. 2018, ko je tožnik prejel izpodbijani sklep in na dan 19. 6. 2018, ko se je pritožil, natečajni postopek že bil končan oziroma kandidat že izbran. To obvestilo potrjuje sum, da je tožena stranka, kljub določbi četrtega odstavka 65. člena ZJU, po katerem je tožnikova pritožba vložena dne 19. 6. 2018 zadržala imenovanje izbranega kandidata v naziv in sklenitev pogodbe o zaposlitvi, z izbrano kandidatko, že sklenila delovno razmerje na fiktivnem delovnem mestu iz izpodbijanega sklepa. Prav tako je obvestilo tožena stranka objavila na svoji spletni strani, ne pa na spletni strani delodajalca MJU, v okviru katerega je bila objavljena potreba po prostem delovnem mestu.

21. Tožeča stranka na podlagi tega zatrjuje, da izbrana kandidatka ne izpolnjuje natečajnih pogojev, da ni dosegla boljšega rezultata od tožnika in je v tem trenutku nezakonito zaposlena namesto tožnika. Tožnik zato na podlagi 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU vlaga tudi odškodninski zahtevek v največji dovoljeni višini treh najnižjih plač za delovno mesto Višji svetovalec I, v višini 5.421,87 EUR bruto.

22. Tožnik predlaga tudi, da sodišče odločitev sprejme na podlagi dokazov, ki jih je navedel v posebnem odstavku in predlaga, da izpodbijani sklep v celoti odpravi, razveljavi morebitno zaposlitev imenovane kandidatke in za veljavno delovno mesto Višji svetovalec - Vodja službe ali referata / Vodja skupne finančne službe ponovno izvede izbirni postopek. Predlaga torej, da sodišče tožbi v celoti ugodi, razveljavi izpodbijani sklep in toženi stranki naloži plačilo predlagane odškodnine.

23. Tožena stranka je sodišču poslala spise zadeve in odgovor na tožbo v katerem se je opredelila do posameznih pritožbenih navedb. V odgovoru na tožbo je predlagala, da sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne in da vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

24. Odgovor tožene stranke je bil poslan tožeči stranki v vednost. 25. Tožba ni utemeljena.

26. Po pregledu izpodbijanega akta sodišče ugotavlja, da je izpodbijani sklep pravilen in skladen z določbami predpisov, na katere se sklicuje. Sodišče se strinja z razlogi, s katerimi je v obrazložitvi izpodbijanega akta odločitev pojasnil prvostopenjski upravni organ, in z razlogi, s katerimi je drugostopenjski upravni organ obrazložil zavrnitev pritožbenih ugovorov, ter se nanje v skladu z drugim odstavkom 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tudi sklicuje, glede tožbenih navedb pa dodaja:

27. V obravnavani zadevi sodišče ugotavlja, da je bil javni natečaj objavljen za delovno mesto Vodje referata ali službe v notranji organizacijski enoti, v Skupni finančni službi, šifra delovnega mesta 234. Kot je tožniku pravilno pojasnila tožena stranka, gre nedvomno za isto delovno mesto, kot to izhaja iz izreka izpodbijanega sklepa, sicer brez navedbe šifre delovnega mesta iz akta o sistemizaciji, ki je bila tožniku posredovana pred ustnim razgovorom.

28. Na ugotovitev tožene stranke, da gre za isto delovno mesto, po presoji sodišča ne morejo vplivati tožbene navedbe, da je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa podatku o delovnem mestu dodan še podatek o nazivu (Višji svetovalec), kamor se uvršča objavljeno delovno mesto. V skladu z določbo prvega odstavka 84. člena ZJU namreč uradnik izvršuje javne naloge v nazivu, v katerega je v skladu z določbo četrtega odstavka 85. člena ZJU imenovan po izbiri na javnem natečaju, in sicer v najnižji naziv, v katerem se opravlja delo na uradniškem delovnem mestu, za katero bo sklenil pogodbo o zaposlitvi. Tudi sicer tožnik, ki opozarja na nepravilno poimenovanje delovnega mesta, ni izkazal, da je takšno poimenovanje vplivalo na zakonitost izbirnega postopka, niti ni prepričljivo utemeljil tožbenih navedb, da gre za izmišljeno delovno mesto, kar kaže na nezakonit postopek izbire. Sodišče pripominjanja tudi, da v tem sporu ni dolžno presojati (niti takega tožbenega zahtevka ni postavil tožnik), ali bi bila uvrstitev uradnika v naziv pravilna in skladna z določbami ZJU.

29. V zvezi z izbirnim postopkom je v ZJU določeno, da se le-ta opravi s kandidati, ki na podlagi predloženih dokazil izpolnjujejo natečajne pogoje. V njem se preizkusi usposobljenost kandidatov za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu (prvi odstavek 61. člena ZJU). Izbirni postopek se lahko opravi v več fazah, tako da se kandidati postopno izločajo. Opravi se v obliki presojanja strokovne usposobljenosti na podlagi dokumentacije, ki jo je predložil kandidat, pisnega preizkusa usposobljenosti, ustnega razgovora ali v drugi obliki (drugi odstavek 61. člena ZJU), izbere pa se kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto (62. člen ZJU). O izbiri oziroma neizbiri se vsakemu kandidatu, ki je sodeloval v izbirnem postopku, izda in vroči sklep.

30. V obravnavani zadevi tožnik opozarja, da bi izbirni postopek morala izvesti natečajna komisija. Sodišče ta tožbeni ugovor zavrača kot neutemeljen. Tretji odstavek 60. člena ZJU namreč izrecno določa (enako drugi odstavek 22. člena Uredbe), da se za vodenje izbirnega postopka pooblasti javnega uslužbenca ali imenuje natečajno komisijo, kar je tožniku pojasnila že tožena stranka in tudi pravilno navedla, da lahko predstojnik sam, ali ob sodelovanju službe, zadolžene za kadrovske zadeve, opravi izbirni postopek. Odločitev, da bo v obravnavani zadevi izbirni postopek vodil načelnik Upravne enote B. (v sodelovanju s strokovno službo zadolženo za kadrovske zadeve), je torej skladna s citiranimi določbami ZJU, tudi določbo prvega odstavka 34. člena ZJU, po kateri pravice in dolžnosti delodajalca v organih državne uprave izvršuje predstojnik. Ker je torej izbirni postopek vodil načelnik upravne enote, sodišče zavrača tudi tožbeni ugovor nezakonitosti vodenja izbirnega postopka v nasprotju z določbami 22. in 23. člena Uredbe, tožniku pa pojasnjuje, da sicer nepravilen zapis v sedmem odstavku obrazložitve izpodbijanega akta, da je izbirni postopek izvedla natečajna komisija, ne predstavlja kršitve, ki bi vplivala na samo zakonitost izbire.

31. Tožnik v tožbi zatrjuje, da na pravilnost izbirnega postopka, v zvezi z očitkom iz prejšnje točke obrazložitve te sodbe, vpliva tudi, da je vabilo z dne 29. 3. 2018 podpisal načelnik in vabilo z dne 17. 5. 2018 v imenu načelnika višja svetovalka za kadrovske zadeve. Kot je tožniku pojasnila že tožena stranka, ima slednja pooblastilo načelnika št. 020-1/2014-1 (1101) z dne 1. 12. 2014, za izvrševanje pravic in dolžnosti delodajalca in izvajanje postopkov zaposlovanja, kamor sodi tudi vabljenje kandidatov na razgovore. Ker je torej vabilo z dne 29. 3. 2018 podpisal načelnik upravne enote, ki je skladno z določbo tretjega odstavka 60. člena ZJU, v povezavi z določbo prvega odstavka 34. člena ZJU, upravičen voditi izbirni postopek ter vabilo z dne 17. 5. 2018 z njegovim pooblastilom višja svetovalka za kadrovske zadeve, sodišče kot neutemeljene zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na podpisovanje obeh vabil. 32. Prav tako sodišče zavrača tožbene ugovore, da je bil tožnik z vabilom z dne 17. 5. 2018 vabljen na osebni razgovor v torek, dne 11. 6. 2018 in ne pravilno v ponedeljek, 11. 6. 2018, ko je razgovor dejansko potekal. Listine priloženega spisa namreč izkazujejo, da je bila navedena pomota, ki jo je skladno z določbo 223. člena ZUP mogoče uvrstiti med očitne pisne pomote, z obvestilom z dne 28. 5. 2018 popravljena, tožnik pa se je udeležil razgovora. Tako zaradi navedene pisne pomote tožniku sodelovanje v izbirnem postopku ni bilo onemogočeno. Prav tako pa na njegovo pravico do sodelovanja v postopku pod enakimi pogoji kot drugi kandidati in posledično pravico vlagati pravna sredstva, zato, ker se je razgovora udeležil, ni vplivala odsotnost pouka v vabilu, da pravice do pritožbe nima kandidat, ki se posameznih dejanj v izbirnem postopku ni udeležil, niti ni opravičil svoje odsotnosti, čeprav je bil pravilno vabljen.

33. Odločitev o tem, koliko faz in katere metode izbirnega postopka bodo uporabljene v konkretnem izbirnem postopku, je bila glede na določbe ZJU v celoti prepuščena predstojniku. Po določbi prvega odstavka 61. člena ZJU se izbira kandidatov opravi v izbirnem postopku, v katerem se preveri strokovna usposobljenost kandidatov za opravljanje nalog na uradniškem delovnem mestu. Izbirni postopek je v obravnavanem primeru za dosego navedenega namena temeljil na merilih, ki sicer niso bila navedena niti v vabilu na razgovor, niti v vabilu na pisni preizkus, niti v slednjem niso bila navedena pravila ocenjevanja, vendar to ne predstavlja kršitve veljavne zakonodaje. Določba 59. člena ZJU namreč določa, da mora objava javnega natečaja vsebovati najmanj v tej določbi navedene podatke, v skladu s tretjim odstavkom 19. člena Uredbe, pa besedilo objave javnega natečaja lahko vsebuje tudi merila za izbiro, če so bila določena pred objavo javnega natečaja. Sodišče opozarja, da bi do kršitve izbirnega postopka lahko prišlo samo v primeru, če izbira ne bi temeljila na objektivnih merilih. Zato Uredba v tretjem odstavku tudi določa, da predstojnik, ali javni uslužbenec, ki po njegovem pooblastili vodi izbirni postopek, ali natečajna komisija, merila za izbiro in metode preverjanja strokovne usposobljenosti kandidatov pisno določi pred začetkom izbirnega postopka, lahko tudi pred vsako fazo izbirnega postopka posebej. V obravnavani zadevi dejstvo, da je načelnik določil merila izbirnega postopka 16. 2. 2018 in jih za osebni razgovor 22. 5. 2018 dopolnil, ni sporno, zato sodišče tožbene ugovore, ki se nanašajo na pravilnost določitve meril in njihovo uporabo v izbirnem postopku zavrača kot neutemeljene.

34. V nadaljevanju je sodišče presojalo tudi tožbene ugovore, ki se nanašajo na način točkovanja osebnega razgovora in pisnega preizkusa. Tožnik namreč zatrjuje, da je bil z načinom točkovanja (za pisni in ustni del) omogočen izbor v postopku favorizirane (in izbrane) kandidatke, ter opozarja na nesorazmerje med možnostjo doseči 100 točk v pisnem preizkusu in (samo) 10 točk v ustnem razgovoru, ki bi zaradi zahtevnosti moral vsebovati vsaj 40 % možnih točk. 35. Sodišče ugotavlja, da je tožniku že tožena stranka pojasnila, da v postopku izbire, kljub temu, da izpolnjuje natečajne pogoje, izbira ni zagotovljena. Skladno z določbo 62. člena ZJU se namreč izbere tisti kandidat, ki se je v izbirnem postopku izkazal kot najbolj strokovno usposobljen za uradniško delovno mesto, strokovna usposobljenost pa zajema strokovno znanje in osebne sposobnosti za opravljanje dela, kot to izhaja iz 15. točke 6. člena ZJU.

36. V obravnavani zadevi namreč ni sporno, da sta bila tako tožnik, kot izbrana kandidatka, uvrščena v drugo fazo izbirnega postopka, torej na razgovor, na podlagi točkovanja rezultatov pisnega preizkusa, zato sodišče kot nerelevantne v tem postopku, v katerem tožnik varuje svoje interese, zavrača tožbene ugovore, ki se nanašajo na način točkovanja pisnega preizkusa. Rezultat pisnega preizkusa je bil namreč v prvi fazi izbirnega postopka pomemben zgolj za uvrstitev v drugo fazo izbirnega postopka. Kot je sodišče že pojasnilo, so bila merila za izbor sprejeta zakonito, zato mora sodišče zavrniti tudi tožbeni ugovor, ki se nanaša na pravilnost razmerja med točkovanjem pisnega preizkusa in ustnega razgovora.

37. Iz razlogov navedenih v predhodnih točkah obrazložitve, pa sodišče zavrača tudi tožbene ugovore,v katerih tožnik zatrjuje, da je bila izbrana kandidatka od samega začetka privilegirana. Utemeljenost takega ugovora preprečuje določitev meril za izbor kandidata, ki pa jih sodišče v sodnem postopku, takrat kadar niso natančno določena ali objektivizirana s predpisi ali splošno sprejetimi standardi, presoja zadržano in ugotovi nezakonitost v takšni odločbi le, če je odločitev tožene stranke očitno nerazumna.

38. V izbirnem postopku so bili vsi kandidati, tudi tožnik in izbrana kandidatka, obravnavani enako, ob upoštevanju enakih pogojev in meril. V tem sporu je dejstvo, da je tožnik pri pisnem preizkusu dosegel 93 točk in izbrana kandidatka 94 točk, torej pomenilo samo (enakovredno) možnost uvrstitve v drugo fazo izbirnega postopka, v katerem pa je izbrana kandidatka dosegla 10 točk in tožnik 9 točk. Ker te podatke in izpolnitev vseh pogojev meril dokazujejo listine spisa in poročilo z dne 12. 6. 2018 o izvedbi natečajnega postopka, tožnik pa je bil v pouku o pravnem sredstvu poučen o možnosti vpogleda v podatke izbrane kandidatke, na katerih je temeljila strokovna ocena in odločitev o izpolnjevanju meril, sodišče ugotavlja, da so bili kandidati v tem postopku obravnavani enakopravno ter v skladu z določbami ZJU in Uredbe, zato tožnik s pavšalnimi tožbenimi očitki favoriziranja izbrane kandidatke v obeh fazah izbirnega postopka ne more biti uspešen.

39. Sodišče v zvezi s tožbenim predlogom, da naj sodišče razveljavi morebiti sklenjeno pogodbo o zaposlitvi z izbrano kandidatko, pojasnjuje, da je zakonodajalec samo za primer iz 1. točke prvega odstavka 65. člena ZJU (izbrani kandidat ne izpolnjuje natečajnih pogojev) določil možnost, da sodišče sklep o izbiri razveljavi ter pristojni komisiji naloži razveljavitev akta o imenovanju in pogodbe o zaposlitvi, organu pa po razveljavitvi naloži ponovitev izbirnega postopka. V obravnavani zadevi tožnik v tožbi, ki jo glede na vsebino tožbenih ugovorov prvenstveno vlaga na podlagi 4. točke prvega odstavka 65. člena ZJU, zatrjuje, da izbrana kandidatka ne izpolnjuje natečajnih pogojev, vendar ne pojasni oziroma ne konkretizira, katerega pogoja ne izpolnjuje. Sodišče zato trditev o neizpolnjevanju natečajnih pogojev šteje kot pavšalno in zato tožbeni predlog zavrača kot neutemeljen. Ta ugotovitev posledično pomeni tudi, da niso podani pogoji za odločanje o tožnikovem zahtevku za izplačilo odškodnine na podlagi petega odstavka 65. člena ZJU.

40. Glede na vse navedeno je zato sodišče po ugotovitvi, da je izpodbijana odločitev pravilna in zakonita, tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo. Sodišče je odločitev sprejelo na nejavni seji. Tožnik namreč izvedbe glavne obravnave ni predlagal, v listine katerih presojo je predlagal v dokazne namene, pa je sodišče vpogledalo že v okviru presoje zakonitosti in pravilnosti sklepa (druga alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).