Jedro

Pritožnik v pritožbi izpostavlja nepazljivost pri pošiljanju vloge, kar pa ne more biti podlaga za spremembo izpodbijane odločitve, saj ZPP nepodpisanost pritožbe sankcionira ne glede na razlog zaradi katerega je pritožba nepodpisana.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Ljubljani je zavrglo pritožbo tožnika, ki jo je vložil zoper sklep o stroških z dne 17. 3. 2017, saj je ni podpisal. Pritožbo je zaradi odsotnosti tožnikovega podpisa štelo za nepopolno.

2. Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožnik. Pojasnjuje, da pritožba ni bila podpisana zaradi nepazljivosti pri pošiljanju vloge. Vlaga fotokopijo originalne pritožbe, ki jo je naknadno podpisal. Predlaga, da se to upošteva.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, je pritožnikov podpis nujna obligatorna sestavina pritožbe (tretji odstavek 105. člena, 335. člen in tretji odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Če ga pritožba ne vsebuje, je nepopolna in jo sodišče zavrže (prvi odstavek 343. člena in prvi odstavek 346. člena ZPP). V skladu s 336. členom ZPP se v postopku s pritožbo ne uporablja določba 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev1. 5. V konkretnem primeru ni dvoma, da pritožba, na katero se nanaša izpodbijani sklep, s strani pritožnika ni podpisana. Slednji je bil z obveznimi sestavinami pritožbe in posledicami opustitve njihove navedbe (v skladu s šestim odstavkom 324. člena ZPP) tudi seznanjen v pravnem pouku sklepa z dne 17. 3. 2017. 6. Pritožnik v pritožbi izpostavlja nepazljivost pri pošiljanju vloge, kar pa ne more biti podlaga za spremembo izpodbijane odločitve, saj ZPP nepodpisanost pritožbe sankcionira ne glede na razlog zaradi katerega je pritožba nepodpisana2. Pritožnik pomanjkljivosti vložene pritožbe tudi ne more sanirati z naknadno predložitvijo podpisane fotokopije originalne pritožbe. V kolikor bi namreč pritožbeno sodišče takšen naknaden popravek upoštevalo, bi s tem dejansko prišlo do neutemeljenega podaljševanja pritožbenega roka, kar pa ni dopustno. Vložitev pritožbe, ki vsebuje vse obvezne sestavine, je namreč vezana na 15-dnevni zakonski rok (prvi odstavek 333. člena ZPP).

7. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo pravilno, ko je pritožbo, ki ni bila podpisana, na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP zavrglo.

8. Pritožba je glede na obrazloženo neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev na katere v obsegu 2. odstavka 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti, jo je zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP izpodbijani sklep potrdilo.

1 Primerjaj odločbo Ustavnega sodišča U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010. 2 Strogost prvega odstavka 343. člena ZPP in prvega odstavka 346. člena ZPP je omiljena s šestim odstavkom 324. člena ZPP, ki določa, da mora biti s pravnim poukom stranka seznanjena s sestavinami, ki jih mora pritožba vsebovati in biti opozorjena, da se nepopolne in nejasne pritožbe ne pošiljajo v popravo. Ustavno sodišče se je v odločbi U-I-8/10 z dne 3. 6. 2010 že izreklo, da taka ureditev ne posega v pravico stranke do pravnega sredstva, ampak je s temi, kot tudi z nekaterimi drugimi procesnimi določili, predpisan zgolj način izvrševanja te človekove pravice.