Jedro

Sklep o dedovanju mora namreč, da je določljiv in zmožen za vpis v zemljiško knjigo, vsebovati poleg razglasitve dedičev in njihovih dednih deležev ter ugotovitve o odstopu dednih deležev, morebitnem dednem sporazumu, vrednosti zapuščine in bremenih, tudi določno opredelitev predmeta zapuščine in odredbo za vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet zapuščine na dediče.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep o dedovanju sodišča prve stopnje spremeni tako, da v celoti na novo glasi: „1. Za dediče po pokojni M. Š., rojeni , se na podlagi zakona razglasijo: zapustničin mož S.Š., EMŠO, začasno stanujoč Dom upokojencev „D. V.“, hči Z. K., EMŠO, hči M. Ž., EMŠO, hči Z. M, EMŠO, vnuk D., EMŠO, sin M.L., rojen, vsak do 1/6 zapuščine.

2. Ugotovi se, da je dedič M. L. svoj dedni delež odstopil dedinjama Z. K. in M. Ž., vsaki do ½, dedič D. Š. pa je svoj dedni delež odstopil dedinji Z. K..

3. Dedinja Z. M. in Z. K. skleneta naslednji dedni sporazum: Dedinja Z. M. prepusti ½ svojega dednega deleža dedinji Z. K. 4. V zapuščino spada ½ nepremičnine parc. št., pripisane vl. št. , k.o. 5. Vrednost zapuščine se za potrebe odmere sodne takse oceni na 35.000,00 (petintrideset 00/100) EUR.

Bremen dediči niso priglasili.

Sodna taksa znaša po tar. št. 9211 Zakona o sodnih taksah 459,00 EUR.

Po pravnomočnosti tega sklepa se odreja pri zapuščini, to je ½ nepremičnine parc. št. , pripisane vl. št. , k.o. , vknjižba lastninske pravice na: S. Š., EMŠO , začasno stanujoč Dom upokojencev „D.V.“, do 2/12, Z. K., do 6/12, M. Ž., do 3/12, Z.M., EMŠO,do 1/12“.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 23. 11. 2010 za dediče po pokojni M. Š. razglasilo S. Š., Z. K., M. Ž., Z. M. D. Š. in M. L. vsakega do 1/6 (oz. 2/12) zapuščine. Nadalje je ugotovilo, da je M. L svoj dedni delež odstopil dedinjama Z. K. in M. Ž., vsaki do ½, dedič D. Š. pa je svoj dedni delež odstopil Z. K.. V zapuščino spada ½ nepremičnine parc. št., pripisane vl. št., k.o., katere vrednost je sodišče ocenilo na 35.000,00 EUR. Ker ni bilo priglašenih nobenih bremen, je sodišče prve stopnje odmerilo sodno takso v višini 459,00 EUR.

2. Zoper citirani sklep se pritožuje dedinja M. Ž. iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 163. členom Zakona o dedovanju (v nadaljevanju ZD) in 37. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju ZNP). Meni, da je sklep o dedovanju nerazumljiv, ker iz njega ni razvidno, kdo je kaj dedoval in koliko, kot tudi ni razvidno, kakšen dedni sporazum bi naj dediči sklenili. Navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo Z. M. za dedinjo, ker je bila slednja že takoj po rojstvu posvojena. Sodišču druge stopnje predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje in vrnitev zadeve v nov postopek.

3. Pritožba je utemeljena.

4. V skladu z določilom 366. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in 37. členom ZNP je sodišče druge stopnje s smiselno uporabo 350. člena ZPP preizkusilo odločitev sodišča prve stopnje v okviru pritožbenih razlogov in uradnega preizkusa.

5. Po pregledu zadeve sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sklep sodišča prve stopnje nerazumljiv, ker na ustrezen način ne določa, kolikšen del zapuščine deduje vsak od dedičev, tako da ga ni mogoče realizirati v zemljiški knjigi. Sklep o dedovanju mora namreč, da je določljiv in zmožen za vpis v zemljiško knjigo, vsebovati poleg razglasitve dedičev in njihovih dednih deležev ter ugotovitve o odstopu dednih deležev, morebitnem dednem sporazumu, vrednosti zapuščine in bremenih, tudi določno opredelitev predmeta zapuščine in odredbo za vpis lastninske pravice na nepremičninah, ki so predmet zapuščine na dediče. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je v sklep o dedovanju navedlo vse bistvene in tudi potrebne sestavine, ki omogočajo določljivost delov zapuščine, ki so jih dediči dejansko dedovali, in vpis v zemljiško knjigo.

6. Glede na to je sodišče druge stopnje iz sklepa o dedovanju in listin v spisu ugotovilo, da so bili za dediče razglašeni vsi dediči, ki so bili po zakonu poklicani k dedovanju. Ker med dediči ni bilo sklenjenega nobenega dednega dogovora, je razglasitev dedičev na podlagi zakona in hkrati v skladu z dednim sporazumom napačna. Dediči so bili namreč razglašeni na podlagi zakona, posebnega dednega dogovora pa vsi dediči skupaj, kot izhaja tudi iz zapisnika zapuščinske obravnave, niso sklenili. Zapuščino so prevzeli torej vsi dediči, nato pa je dedič M. L. svoj dedni delež odstopil Z. K. in M. Ž., vsaki do ½, D. Š. pa je svoj dedni delež odstopil dedinji Z.K.. Hkrati pa sta Z. M. in Z. K. sklenili dedni sporazum, po katerem je Z. M. prepustila ½ svojega dednega deleža Z. K.. Tako se zapuščina, katere predmet je ½ nepremičnine parc. št. , pripisane vl. št. , k.o. , razdeli med S. Š. do 1/12, Z. K. do 6/12 (2/12 zapuščine, ki predstavlja njen dedni delež, 1/12 zapuščine, ki predstavlja dedni delež M. L., 2/12 zapuščine, ki predstavlja dedni delež D. Š. in 1/12 zapuščine, ki predstavlja dedni delež Z. M.), M. Ž. do 3/12 (2/12 njen dedni delež in 1/12 zapuščine, ki predstavlja dedni delež M. L.) in Z. M. do 1/12 (ki je 1/12 prepustila Z. K.). Sodišče druge stopnje je odredilo tudi vpis lastninske pravice na dediče v zemljiški knjigi, z vsemi potrebnimi podatki, ki omogočajo izvedbo vknjižbe lastninske pravice na dediče v zemljiški knjigi.

7. Glede pritožbenega očitka, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo Z. M. za dedinjo, ker je bila slednja že takoj po rojstvu posvojena, sodišče druge stopnje ugotavlja, da gre za pritožbeno novoto, ker tega dejstva nobeden od dedičev ni navajal v postopku pred sodiščem druge stopnje. Pritožnica ne zatrjuje nobenih okoliščin iz prvega odstavka 337. člena ZPP, ob katerih bi bilo uveljavljanje pritožbenih novot dopustno oziroma ne pojasni, zakaj tega dejstva ni navedla že v postopku pred sodiščem druge stopnje. To dejstvo je kot nedovoljena pritožbena novota neupoštevno, saj pritožnica zatrjuje zgolj dejstvo in ne uveljavlja kakšnih pravic iz zapuščine. V takem primeru pa ne gre za kršitev določbe 165. člena ZD, ki določa, da mora sodišče ves čas postopka paziti na pravice strank zapuščinskega postopka. Ne glede na to pa sodišče druge stopnje v zvezi z dedovanjem dedinje Z. M. pojasnjuje, da iz priloženega izpiska iz matične knjige rojstev izhaja, da je šlo v tem primeru za nepopolno posvojitev, ker je na izpisku podatek tako o njenih bioloških starših kot zaznamek o posvojiteljih (četrti odstavke 29. člena Pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru). Za dedovanje pri nepopolni posvojitve se po določilu drugega odstavka 228. člena ZD uporabljajo določbe zveznega zakona o dedovanju. Po teh predpisih dedujejo posvojenci in njihovi potomci po posvojitelju tako kot njegovi otroci in drugi njihovi potomci po posvojitelju tako kot njegovi otroci in drugi njegovi potomci, razen če je bila dedna pravica posvojenca v posvojitveni pogodbi omejena ali izključena (to je bilo po posvojitvenih predpisih mogoče storiti le, če je imel posvojitelj naravne otroke). Posvojenec in njegovi potomci ne dedujejo po posvojiteljevih sorodnikih, po njegovem zakoncu in tudi ne po njegovih posvojencih, pač pa dedujejo po naravnih posvojenčevih sorodnikih (Župančič, Dedno pravo, str. 49). Glede na to je sodišče prve stopnje pravilno štelo Z. M. za dedinjo po pokojni M. Š..

8. Ker je bil izpodbijani sklep nedoločen in zaradi tega nerazumljiv, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi in spremenilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 163. členom ZD in 37. členom ZNP) kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

9. Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, ker jih pritožnica ni priglasila.