Jedro

Se pa pritožba utemeljeno zavzema, da je v zvezi z izpodbijanim delom sklepa podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka, saj je bila pritožnikoma, ki vse do izdaje sklepa nista prejela niti tožbe niti njenega umika, odvzeta možnost opredeliti se do (za odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov) relevantnih navedb tožnikov, ki jim je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa preprosto sledilo. Čeprav gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je upoštevaje pritožbene navedbe obeh pravdnih strank relevantno dejansko stanje, ki ga je sodišče prve stopnje evidentno zmotno ugotovilo le na podlagi pavšalnih trditev tožnikov iz vloge o umiku tožbe, nesporno, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi lahko odločilo brez morebitnega predhodnega odpravljanja predmetne kršitve. Upoštevaje navedeno do izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev nedvomno ni prišlo, saj nista odstranila niti sporne ograje niti spornih žic. Pravdni stranki v pritožbenem postopku sicer drugače navajata o okoliščini, ali je žice sedaj mogoče sneti ali ne, vendar tudi, če se sledi navedbam tožnikov, to ne more pomeniti niti delne izpolnitev tožbenega zahtevka, s katerim je bila zahtevana odstranitev spornih žic. Ker torej tožnika tožbe nista umaknila zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogoče uporabiti izjeme iz 158. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbi tožene stranke se ugodi in se izpodbijana odločitev iz točke II. izreka izpodbijanega sklepa spremeni tako, da se glasi: ″II. Tožeča stranka sama krije svoje prvostopenjske pravdne stroške.″

II. Tožeča stranka, ki sama krije svoje pritožbene stroške, je dolžna nerazdelno in v roku 8 dni od prejema te odločbe povrniti toženi stranki 204,82 EUR pritožbenih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v motenjski pravdi (I.) pravdni postopek ustavilo in (II.) odločilo, da je tožena stranka (toženca) dolžna v roku 15 dni in nerazdelno povrniti tožeči stranki (tožnikoma) 347,46 EUR pravdnih stroškov, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper predmetni sklep oziroma zoper stroškovno odločitev iz II. točke sklepa sta toženca vložila pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov in s predlogom, naj se izpodbijani sklep spremeni tako, da se zavrne zahtevek tožnikov za povrnitev pravdnih stroškov, oziroma podredno, naj se izpodbijani sklep razveljavi in zadeva vrne v novo odločanje. V pritožbi med drugim obširno navajata razloge, da nista izpolnila tožbenega zahtevka, da izpolnitev zahtevka ni bila razlog za umik tožbe in da je predmetna dejstva sodišče prve stopnje napačno ugotovilo ter napačno uporabilo prvi odstavek 158. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Sodišče prve stopnje ni navedlo s čim je bilo tožnikoma onemogočeno izvajanje služnosti vožnje in peš hoje, s čim sta toženca vzpostavila prejšnje stanje in na podlagi česa je to ugotovilo. Ni razlogov o odločilnih dejstvih, zato se sklepa ne da preizkusiti, in je podana kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožencema tožba ni bila vročena in sta jo pridobila šele po izdaji izpodbijanega sklepa. Pred izdajo sklepa jima ni bil vročen umik tožbe in jima ni bilo omogočeno, da se o njem izjavita. Zato je podana kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.

3. Tožnika v odgovoru na pritožbo predlagata zavrnitev neutemeljene pritožbe in povrnitev pritožbenih stroškov. Med drugim navajata, da so sporni koli ob trasi služnostne poti in so lahko ovira za določene vrste voženj z večjimi vozili. Tožnika sta na kraju ugotovila, da dosedanje vožnje z vozili še lahko opravljata, a morata paziti. V tem delu sta šla nasproti medsosedskim odnosom in nista pričakovala reakcije s pritožbo. Toženca sta napeljala še žico preko stebrov levo in desno ter tožnikoma onemogočila vožnje. Sedaj je žica narejena tako, da se lahko odpre. Žica se odstranjuje, česar v času prisotnosti njunega sina ni bilo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je izpodbijani del sklepa izdalo na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP, ki določa pravilo, da mora tožeča stranka, ki umakne tožbo, povrniti toženi stranki pravdne stroške, in izjemo od pravila, ki je podana takrat, ko tožeča stranka tožbo umakne takoj, ko tožena stranka izpolni zahtevek. Tožnika sta s tožbenim zahtevkom zahtevala odstranitev sporne ograje (desno) in prečno napeljanih žic med obema ograjama (ograjo levo in sporno ograjo desno) ter prepoved bodočega motenja njune vožnje in peš hoje. Predmetno odločitev je sodišče evidentno sprejelo le na podlagi trditvene podlage tožnikov iz tožbe in njenega umika, saj v času izdaje izpodbijanega sklepa niti tožba niti njen umik nista bila vročena tožencema. Iz sklepa tudi izhaja, da sta tožnika tožbo umaknila, ker sta toženca izpolnila zahtevano ter na parceli vzpostavila prejšnje stanje, ki ponovno omogoča izvrševanje služnosti. Iz navedenega izhaja, da očitek kršitve iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen, saj izpodbijani sklep vsebuje zadostne razloge o (sklopih) odločilnih dejstvih. Omenjena kršitev je namreč podana le v primeru, če se izpodbijana odločba zaradi formalnih pomanjkljivosti ne more preizkusiti, ne pa tudi v primeru, če so (pravno odločilna) dejstva zmotno ugotovljena.

6. Se pa pritožba utemeljeno zavzema, da je v zvezi z izpodbijanim delom sklepa podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka, saj je bila pritožnikoma, ki vse do izdaje sklepa nista prejela niti tožbe niti njenega umika, odvzeta možnost opredeliti se do (za odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov) relevantnih navedb tožnikov, ki jim je sodišče prve stopnje pri izdaji sklepa preprosto sledilo. Čeprav gre za absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka, je upoštevaje pritožbene navedbe obeh pravdnih strank relevantno dejansko stanje, ki ga je sodišče prve stopnje evidentno zmotno ugotovilo le na podlagi pavšalnih trditev tožnikov iz vloge o umiku tožbe, nesporno, zato je pritožbeno sodišče o pritožbi lahko odločilo brez morebitnega predhodnega odpravljanja predmetne kršitve.

7. Toženca namreč v pritožbi navajata, da zahtevka (z vsebino, ki je strnjeno opredeljena zgoraj) nista izpolnila, medtem ko iz odgovora tožnikov na pritožbo izhaja, da sporna ograja ni bila odstranjena in da tudi sporne žice niso bile odstranjene. Tožnika sicer šele v odgovoru na tožbo navajata, da naj bi bile ob vložitvi tožbe oziroma ob prihodu njunega sina žice napeljane na način, da naj bi se jih ne dalo sneti, sedaj pa naj bi se jih dalo sneti, a predmetna okoliščina ne more vplivati na odločanje po prvem odstavku 158. člena ZPP. Tudi razlogi tožnikov za vložitev tožbe in za njen umik niso pravno relevantni. Za odločanje o izjemi glede povrnitve stroškov pri umiku tožbe je v konkretni zadevi relevantna le presoja, če sta tožnika tožbo umaknila nemudoma po izpolnitvi tožbenega zahtevka s strani tožencev. Upoštevaje zgoraj navedeno do izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev nedvomno ni prišlo, saj nista odstranila niti sporne ograje niti spornih žic. Pravdni stranki v pritožbenem postopku sicer drugače navajata o okoliščini, ali je žice sedaj mogoče sneti ali ne, vendar tudi, če se sledi navedbam tožnikov, to ne more pomeniti niti delne izpolnitev tožbenega zahtevka, s katerim je bila zahtevana odstranitev spornih žic. Ker torej tožnika tožbe nista umaknila zaradi izpolnitve tožbenega zahtevka s strani tožencev, kot je zmotno ugotovilo sodišče prve stopnje, ni mogoče uporabiti izjeme iz 158. člena ZPP in je bilo treba pritožbi ugoditi ter izpodbijano odločitev spremeniti tako, da tožnika sama krijeta svoje stroške iz postopka na prvi stopnji sojenja (odločitev iz točke I. izreka te odločbe, ki temelji na tretji točki 365. člena ZPP).

8. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče v II. točki izreka te odločbe odločilo v skladu z drugim odstavkom 165. člena, prvim odstavkom 154. člena in 155. členom ZPP. Tožnika, ki sama krijeta svoje stroške v zvezi z odgovorom na utemeljeno pritožbo, morata nerazdelno tožencema povrniti njune pritožbene stroške. Tožencema se prizna 150 točk nagrade za pritožbo zoper procesni sklep (priglasila sta 375 točk nagrade, a ne gre za pritožbo zoper odločbo o glavni stvari), 15 točk (10% od nagrade) iz naslova zastopanja dveh strank (priglasila sta 37,5 točk), 8,25 točk za izdatke (2% od skupne vrednosti storitve), 22% DDV in 78,00 EUR sodne takse za pritožbo (brez DDV), kar skupaj in ob vrednosti točke v višini 0,6 EUR znaša 204,82 EUR.