Jedro

Na ugotovljeno višino dohodkov prosilca ne vplivajo stroški, ki jih ima prosilec s preživljanjem oziroma druge obveznosti, ki jih mora poravnati na podlagi izvršilnih naslovov oziroma administrativnih prepovedi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči v zvezi s postopkom osebnega stečaja, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Mariboru, pod opravilno številko St 324/2009. V obrazložitvi odločbe navaja, da se pri odločanju o prošnji za BPP med drugim upošteva tudi finančni položaj prosilca. V skladu z določbo 13. člena ZBPP je do brezplačne pravne pomoči upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogla stroškov sodnega postopka. Pri tem se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca ogroženo, če mesečni dohodek prosilca ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, ki trenutno znaša 453,60 EUR. Na podlagi predloženih listin je bilo ugotovljeno, da je prosilka samska oseba ter da je v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo prošnje prejela plačo v skupnem znesku 2.220,60 EUR. Ker tožničin povprečni mesečni dohodek znaša 740,20 EUR, torej presega z zakonom določeni cenzus, tožnica ni upravičena do brezplačne pravne pomoči. Pri ugotavljanju finančnega pogoja se upošteva zgolj neto plača, ne pa morebitni odtegljaji, administrativne in sodne prepovedi, ki niso taksativno našteti v 27. členu ZSV.

Tožnica v tožbi navaja, da res zasluži toliko, kot je v potrdilu navedel delodajalec, vendar ima že več kot tri leta blokiran račun. Ves čas prejema le zajamčen dohodek, ki se je sedaj še zmanjšal, ker se je znesek zajamčenega dohodka dvignil in mora zato odplačevati višji znesek kredita. Na mesec ji ostane za preživljanje le 430,00 EUR, pri čemer mora kot podnajemnica plačevati 300,00 EUR mesečne najemnine. Račun ima blokiran zaradi dolgov, ki se kar naprej pojavljajo, tako da znesek blokade na računu znaša že okrog 50.000,00 EUR. Zaradi navedenega se je tudi odločila za postopek osebnega stečaja. Pred kratkim so ji zaradi poplačila dolgov prodali hišo, vendar s kupnino ne bodo poplačani vsi upniki. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po določbah Zakona o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/2001 in spremembe, ZBPP) se brezplačna pravna pomoč lahko dodeli, če prosilec izpolnjuje s tem zakonom določene pogoje. Navedeni pogoji se nanašajo na finančni položaj stranke (subjektivni pogoj) ter na zadevo, za katero prosilec prosi za brezplačno pravno pomoč (objektivni pogoj). Oba pogoja pa morata biti izpolnjena kumulativno. Glede finančnega pogoja 13. člen ZBPP določa, da so do brezplačne pravne pomoči upravičene osebe, ki glede na svoj finančni položaj in finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje ne bi zmogli stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Pri tem pa se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve (minimalni dohodek). Ta pa je v času izdaje izpodbijane odločbe po predpisih o socialnem varstvu znašal 453,60 EUR.

Zakonodajalec je torej finančni kriterij omejil z višino minimalnega dohodka. Glede na višino tožničinih prejemkov iz naslova plače, kot so razvidni iz potrdila delodajalca, je tudi po presoji sodišča tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči, zato je utemeljeno zavrnila njeno prošnjo. Sicer pa tudi tožnica v tožbi ne ugovarja višini ugotovljenih prejemkov, pri čemer pa meni, da bi moral organ pri ugotavljanju dohodkov upoštevati, da zaradi različnih administrativnih prepovedi prejema le zajamčeno plačo v višini 430,00 EUR mesečno. Takšno stališče tožnice pa je zmotno. Na ugotovljeno višino dohodkov prosilca namreč ne vplivajo stroški, ki jih ima prosilec s preživljanjem (najemnina za stanovanje), oziroma druge obveznosti, ki jih mora poravnavati na podlagi izvršilnih naslovov oziroma administrativnih prepovedi. Po določbi 21. člena ZBPP je sicer mogoča tudi izjemna odobritev brezplačne pravne pomoči (če dohodek ne presega dvakratnega zneska minimalnega dohodka), če je prošnja utemeljena z družinskimi razmerami, zdravstvenim stanjem prosilca ali z izrednimi finančnimi obveznostmi, ki jih bremenijo ali z drugimi razlogi, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati, in so se zaradi njih znašli v položaju materialne ogroženosti, vendar mora prosilec navedene okoliščine uveljavljati že v prošnji in jih tudi izkazati. Takšnih okoliščin pa tožnica v prošnji ni navajala, niti jih ne navaja sedaj v tožbi.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo kot neutemeljeno na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/2006, ZUS-1).