Jedro

Dodatek za pomoč in postrežbo predstavlja nadomestilo za povečane potrebe osebe in ga ni mogoče enačiti s pokojnino, zato se ne všteva v sredstva, s katerim se prosilec preživlja oziroma se ne šteje kot lastni dohodek.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke ugodi in se tožečo stranko oprosti plačila sodnih taks v tem postopku.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ter tožeči stranki naložilo, da je dolžna sodno takso za ta postopek in postopek za začasno odredbo v znesku 811,00 EUR plačati v 10-tih mesečnih obrokih po 81,10 EUR ter odločilo o zapadlosti obrokov.

Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, zaradi napačne uporabe materialnega prava. Navaja, da se je sodišče pri ugotavljanju lastnega dohodka in premoženja tožeče stranke in njegove žene oprlo na Zakon o brezplačni pravni pomoči in Zakon o socialnem varstvu, pri tem pa je verjetno spregledalo določbo 1. odst. 27. čl. Zakona o socialnem varstvu, v skladu s katero se dodatek za pomoč in postrežbo ne šteje v lastni dohodek. Sodišče v lastni dohodek tožeče stranke ne bi smelo šteti dodatka za pomoč in postrežbo v višini 285,00 EUR mesečno in tako dohodek tožeče stranke in njegove žene na mesec znaša le 859,79 EUR, torej 429,90 EUR na enega. Ne presega torej dvakratnega osnovnega zneska minimalnega dohodka v državi in se šteje, da je socialno stanje tožeče stranke in njegove žene zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se predlogu tožeče stranke za oprostitev plačila sodnih taks ugodi.

Pritožba je utemeljena.

V skladu s 1. odst. 11. čl. Zakona o sodnih taksah (Ur. l. RS, št. 37/2008, v nadaljevanju ZST-1) sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks, če bi bila s tem plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani, pri čemer mora sodišče pri odločanju o oprostitvi skrbno presoditi vse okoliščine po 4. odst. 11. čl. ZST-1. Sodišče prve stopnje je navedene okoliščine ugotavljalo, pri tem pa je napačno pri ugotavljanju premoženjskega stanja tožnika v sredstva, s katerimi se preživljata tožnik in njegova žena vštelo tudi dodatek za pomoč in postrežbo v višini 285,00 EUR. Navedenega dodatka za pomoč in postrežbo namreč ni mogoče enačiti s pokojnino in zato tudi ne vštevati v sredstva, s katerimi se tožnik in njegova žena preživljata. Pritožba utemeljeno opozarja, da ta dodatek predstavlja nadomestilo za povečane izdatke oseb, ki jim takšen dodatek pripada. Tako se npr. tudi v skladu z Zakonom o socialnem varstvu (Ur. l. RS št. 56/92 in spremembe, ZSV) dodatek za pomoč in postrežbo ne šteje v lastni dohodek. Pri odločanju o taksni oprostitvi sodišče sicer odloča po ZST-1, tako je ravnalo tudi sodišče prve stopnje, vendar pa je navedena narava dodatka za pomoč in postrežbo pomembna tudi pri odločanju o taksni oprostitvi.

Brez upoštevanja dodatka za pomoč in postrežbo znaša dohodek tožnika in njegove žene 882,60 EUR mesečno (600,00 EUR + 282,60 EUR), na enega torej le 441,30 EUR, tako da ne drži, da znaša dohodek na enega več kakor dvakratnik minimalnega dohodka v državi (453,60 EUR). Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju sodišče druge stopnje ocenjuje, da je tožnik s predloženimi listinami dokazal, da bi bila s plačilom sodnih taks (v višini 811,00 EUR) občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživljata z ženo. Predlogu za oprostitev plačila sodnih taks je bilo zato potrebno ugoditi in sklep sodišča prve stopnje temu ustrezno spremeniti (3. točka 365. čl. Zakona o pravdnem postopku, Ur.l. RS št. 26/99 in spremembe, ZPP).