Jedro

Za ugotovitev, ali je mogoče vsa podržavljena zemljišča komunalno opremiti brez večjih stroškov, niti ni potrebno dokazovanje z izvedencem, ampak lahko organ ali pa stranka pridobi podatke o komunalni opremljenosti od javnih podjetij, ki upravljajo z vodovodnim omrežjem.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim delnim sklepom je sodišče odločilo o vračilu nepremičnin, ki so naštete v I. točki izreka. Ugotovilo je, da jih ni možno vrniti v naravi in se zato vračajo v obliki odškodnine, za plačilo katere je zavezanec SDH, d.d. Nasprotnemu udeležencu – Slovenski državni holding, d.d., je naložilo, da v roku treh mesecev od pravnomočnosti sklepa izroči predlagateljicama obveznice v višini 41.990,06 EUR s pripadajočimi obrestmi od 1. 7. 1996 dalje. O ostalih nepremičninah, ki niso predmet tega delnega sklepa bo sodišče odločalo v nadaljevanju. V II. točk izreka v zvezi s popravnim sklepom, opr. št. „D“ N 517/1992 z dne 6. 11. 2015 je sodišče sklenilo, da se kot začasni skrbnik premoženja določi P. M. 2. Delni sklep izpodbija predlagateljica, ki v obrazložitvi pritožbe navaja, da je vrednost nepremičnin nepravilno ugotovljena, ker ji sodišče ni priznalo odškodnine za komunalno opremljeno nezazidano stavbno zemljišče, ker za skrbnika za posebni primer ni imenovalo P. M. in ker predlagateljici ni priznalo odškodnine za parcele št. 1627/1, 1627/4, 1627/5, 1627/7 in 1627/8. Sodišče je napačno zaključilo, da je bilo zemljišče delno komunalno opremljeno in pri izračunu odbilo 30 %. To je v nasprotju z izvedeniškim mnenjem in drugimi dokazi v spisu. Sodišče ni upoštevalo, da je bilo zemljišče del tovarniškega kompleksa in zato opremljeno z vodovodom. V popisu premoženja in v cenitvi so nenazadnje omenjena tudi angleška stranišča in tuši. Tudi narava proizvodnega procesa v tovarni je nujno zahtevala oskrbo proizvodnje z vodo iz javnega vodovoda. Sodišče ni upoštevalo odgovora javnega podjetja Vodovod ..., iz katerega sledi, da je v neposredni bližini zgoraj omenjenih zemljišč, na ..., leta 1947 že potekalo javno vodovodno omrežje. Predlagatelj je s tem v zvezi predlagal še vrsto dokazov, ki jih sodišče ni izvedlo.

3. Drugi nasprotni udeleženec je vložil odgovor na pritožbo in predlagal zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V izpodbijanem delnem sklepu je sodišče odločilo le o parcelah, ki so navedene v I. točki izreka, zato je pritožbena navedba, da bi sodišče moralo odločati tudi o petih parcelah, ki jih navaja pritožba, brez podlage v določilih Zakona o pravdnem postopku in zato neutemeljena. Prav tako je neutemeljena pritožba v delu, ki se nanaša na postavitev začasnega skrbnika, ker je napako v zapisu sklepa z 29. 9. 2015 sodišče saniralo z izdanim popravnim sklepom s 6. 11. 2015. V nadaljevanju se bo zato pritožbeno sodišče ukvarjalo z vprašanjem, ali je imelo zemljišče ob podržavljenju status komunalno opremljenega ali neopremljenega stavbnega zemljišča. 6. Pritožnici je treba pojasniti, da je to vprašanje pravne narave, do katerega se mora opredeliti sodišče. Naloga izvedenca pa je, da poda dejanske ugotovitve, na podlagi katerih lahko sodišče sprejme zaključek, ali je bilo podržavljena zemljišča, ki so našteta v I. točki, mogoče brez večjih stroškov priključiti na vodovodno omrežje. Izvedenec je v izvedenskem mnenju podal le zaključek pravne narave, za katerega ni pristojen. Ni pa podal dejanskih ugotovitev, na podlagi katerih bi sodišče lahko presodilo, da so zemljišča našteta v I. točki izreka oddaljena do 100 metrov od javnega vodovoda ali priključka za preskrbo s pitno vodo. Predlagateljica dopolnitve izvedenskega mnenja ni predlagala niti nanj ni imela pripomb.

7. Za ugotovitev, ali je mogoče vsa podržavljena zemljišča komunalno opremiti brez večjih stroškov niti ni potrebno dokazovanje z izvedencem, ampak lahko organ ali pa stranka pridobi podatke o komunalni opremljenosti od javnih podjetij, ki upravljajo z vodovodnim omrežjem. Zato je sodišče pravilno uporabilo podatke o komunalni opremljenosti od javnega podjetja, ki upravlja z vodovodom. To je v dopisu z 18. 11. 2014 jasno zapisalo, da je bilo od zemljišč s parc. št. 34/1, k. o. ..., 34/3, k. o. ..., 45/2, k. o. ..., in 45/3, k. o. ..., po podatkih arhivske dokumentacije javnega podjetja Vodovod kanalizacija, javno vodovodno omrežje ali priključek za preskrbo s pitno vodo v letu 1946 oddaljeno več kot 100 metrov.

8. Izvedenec v svojem mnenju ni izkazal posameznih elementov komunalne opremljenosti v smislu določb 11. člena Navodila o merilih za ocenjevanje podržavljenih nepremičnin. Dejstvo, da so vsa zemljišča del tovarniškega kompleksa, sredi katerega je stala tovarna, ki je bila oskrbovala z vodo, ne daje dovolj podlage za zaključek, da so bile parcele, ki so predmet izpodbijanega sklepa, manj kot 100 metrov oddaljene od stavbe, v kateri naj bi bil javni vodovod. Tega ni mogoče zaključiti niti iz zapisa, na katerega se sklicuje pritožnica, da je v neposredni bližini parcel, ki so navedene v I. točki izreka, na ... že leta 1947 potekalo javno vodovodno omrežje. Vse navedeno ne daje podlage za zaključek, kot ga želi pritožba, da so bile vse parcele, ki so predmet tega postopka, od javnega vodovodnega omrežja oddaljena do 100 metrov. Višino odškodnine za zemljišča, ki so predmet obravnave tega sklepa je določena po 13. in 14. členu Navodila, na podlagi petega odstavka 11. člena in pravilno zmanjšana za 30 %.

9. Ker v obravnavanem primeru niso podani razlogi, ki jih navaja pritožba, in ker pritožbeno sodišče tudi ni našlo tistih absolutno bistvenih kršitev postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).