Jedro

Tožena stranka je pri opredelitvi prednostnih prosilcev določila dodatni pogoj, in sicer, da bo pri točkovanju kriterija „invalidi in družine z invalidnim članom“ upoštevala le invalide I. kategorije. Po presoji sodišča navedeni pogoj ni v nasprotju s Pravilnikom o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem, ki omogoča najemodajalcem, da predpišejo še dodatne pogoje, pogoj pa tudi ni diskriminatoren.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je občinska uprava Mestne občine Slovenj Gradec odločila, da se tožnica na podlagi XI. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in za menjavo neprofitnih in službenih stanovanj v lasti Mestne občine Slovenj Gradec (v nadaljevanju javni razpis) uvrsti na 65. mesto A prednostne liste ter se oceni z 270 točkami. V obrazložitvi odločbe je prvostopni organ navedel, da tožnica izpolnjuje pogoje javnega razpisa ter da so bile socialne razmere in prednostne kategorije ocenjene z 270 točkami.

Navedeno odločitev je potrdil tudi župan Mestne občine Slovenj Gradec kot pritožbeni organ. V obrazložitvi odločbe navaja, da se v skladu z razpisnimi pogoji točkujejo invalidi in družine z invalidnim članom s 60 točkami. Pravilnik o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (Ur. list RS, št. 14/04 do 11/09, v nadaljevanju Pravilnik) ne opredeljuje kategorij invalidnosti, vendar pa je to storil javni razpis. Ta je v rubriki VII. določil listine, katere morajo prosilci priložiti prijavi na razpis. Pod točko 15 je navedeno, da predstavlja dokazilo o invalidnosti le dokazilo (odločba) o invalidnosti I. kategorije.

Tožnica v tožbi navaja, da Pravilnik kot prednostno kategorijo določa tudi invalide in družine z invalidnim članom. Ker Pravilnik nikjer ne opredeljuje le I. kategorije invalidnosti, je neupoštevanje drugih kategorij invalidnosti diskriminatorno ter v nasprotju s Pravilnikom. Ravnanje tožene stranke, ki je upoštevala le I. kategorijo invalidnosti, je zato arbitrarno in nezakonito. Predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo ugovarja pravočasnosti vložene tožbe, ker je bila tožnici odločba druge stopnje vročena dne 4. 2. 2011, sodišče pa je tožbo prejelo dne 9. 3. 2011. Podrejeno pa ugovarja tudi tožbenim ugovorom, saj iz besedila javnega razpisa izhaja, da se invalidnost točkuje družini, katere prosilec ali odrasli družinski člani je invalid I. kategorije. Navedeni pogoj iz javnega razpisa pa je tudi v skladu s Pravilnikom, ki v 4. členu določa, da lahko najemodajalci predpišejo tudi dodatne pogoje. V konkretnem primeru je tožena stranka v javnem razpisu določila stopnjo kategorije invalidnosti, ki se točkuje pri ocenjevanju prošnje. Predlaga, da sodišče tožbo zavrže kot prepozno oz. podrejeno, da jo zavrne kot neutemeljeno.

Tožba ni utemeljena.

Na podlagi podatkov predloženega spisa sodišče zavrača ugovor tožene stranke, da je tožba vložena prepozno. Iz spisa je namreč razvidno, da je bila odločba, s katero je bil postopek končan, tožnici vročena dne 4. 2. 2011. Ker je rok za vložitev tožbe določen v dnevih, se vzame za začetek roka prvi naslednji dan po vročitvi odločbe. Zakonski rok za vložitev tožbe je tako iztekel dne 7. 3. 2011. Vloga je vložena pravočasno, če je vročena sodišču preden se rok izteče. Pri tem se za vlogo, ki je bila oddana priporočeno na pošto, šteje dan oddaje na pošto, kot dan vložitve vloge pri sodišču. V obravnavanem primeru je bila tožba oddana priporočeno na pošto dne 7. 3. 2011, torej pravočasno.

V zvezi s tožbenimi ugovori pa sodišče ugotavlja, da niso utemeljeni. Tožena stranka je v skladu z določbami Pravilnika objavila javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Pravilnik kot prednostno kategorijo prosilcev določa tudi invalide in družine z invalidnim članom. Pri tem navedene prednostne kategorije prosilcev res ne razlikuje glede na stopnjo invalidnosti, vendar Pravilnik v 4. členu dopušča, da lahko najemodajalci v razpisu za dodeljevanje neprofitnih stanovanj predpišejo poleg splošnih pogojev tudi še dodatne pogoje, ki jih mora izpolnjevati prosilec. Tožena stranka je v razpisu v zvezi s prednostno kategorijo invalidnih oseb določila, da se kot dokaz o invalidnosti upošteva dokazilo o invalidnosti I. kategorije na podlagi odločbe Centra za socialno delo, Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, Zavoda za zaposlovanje ali Zavoda za zdravstveno zavarovanje RS. Tožena stranka je torej v zvezi z navedeno kategorijo prednostnih prosilcev določila dodatni pogoj in sicer, da bo pri točkovanju kriterija „invalidi in družine z invalidnim članom“ upoštevala le invalide I. kategorije. Po presoji sodišča navedeni pogoj ni v nasprotju s Pravilnikom, ki omogoča najemodajalcem, da predpišejo še dodatne pogoje, niti ni diskriminatoren. Pravilnik namreč tudi v drugem odstavku 6. člena najemodajalcu daje možnost, da v razpisu posebej opredeli prednostno kategorijo prosilcev iz prvega odstavka istega člena (med katerimi so tudi invalidi in družine z invalidnim članom). Navedene odločitve pa najemodajalec v javnem razpisu tudi ni dolžan posebej utemeljiti. Ker v zadevi ni sporno, da ima tožnica z odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje priznano III. kategorijo invalidnosti, torej ne izpolnjuje prednostnega kriterija javnega razpisa, je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo.

Ker je sodišče tožbo tožnice zavrnilo, je zavrnilo tudi njen zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.