Jedro

Smisel določila 919. člena ZOR je v tem, da zavarovalnici preprečuje zavlačevanje in jo sili, da čimprej zadovolji upravičene zavarovančeve interese. Zato mora celo v primeru, ko se zavarovalne vsote ne da ugotoviti, upravičencu plačati nesporni del obveznosti kot predujem (tretji odstavek 919. člena ZOR). Če zavarovalnica pravočasno ne plača zavarovalne vsote, mora plačati zamudne obresti (277. člen ZOR).

Izrek

Reviziji se ugodi, sodbi sodišč prve in druge stopnje se v zavrnilnem delu in v izreku o pritožbenih stroških razveljavita ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora tožena stranka plačati tožniku 315.000 tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 16.11.1996 dalje, in mu povrniti pravdne stroške v znesku 214.578 tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva razsoje dalje. Zavrnilo pa je tožnikov zahtevek za plačilo obresti od 12.6.1993 do 15.11.1996. Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožnikovo pritožbo in potrdilo izpodbijano sodbo. Glede stroškov je odločilo, da vsaka stranka nosi svoje.

Proti sodbi sodišča druge stopnje in v zvezi s sodbo sodišča prve stopnje je tožnik pravočasno vložil revizijo. Vlaga jo proti zavrnitvi dela obrestnega zahtevka in kot vrednost navaja znesek 100.000 tolarjev (čeprav znesejo obresti za čas od 12.6.1993 do 16.11.1996 več). Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka po določilu drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. list SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92) in zmotne uporabe materialnega prava, zlasti določila drugega odstavka 919. člena Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR, Ur.l. SFRJ, št. 29/78 do 57/89). Predlaga spremembo sodbe in priznanje obresti od nastanka škodnega dogodka ali od vložitve tožbe, le podrejeno pa razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je toženi stranki zaporedoma dostavil tri izvedeniška mnenja in da so vsi izvedenci ocenili njegovo invalidnost z najmanj 15%. Zato meni, da mu pripadajo obresti od vtoževane glavnice po določilu prvega odstavka 919. člena ZOR v 14 dneh od vložitve zahtevka, v skrajnem primeru pa po drugem odstavku 919. člena ZOR v 14 dneh od pribave izvedeniškega mnenja dr. Z. T. Drugačno stališče daje toženi stranki interes za zavlačevanje z izplačilom zavarovalnine. Ker sodišče druge stopnje ni zavzelo stališča o pritožbeni trditvi, da so vsi izvedenci identično ocenili najnižji odstotek tožnikove invalidnosti, mu očita tudi bistveno kršitev določb pravdnega postopka po določilu 13. točke drugega odstavka 354. člena ZPP. Revident razlaga svoje stališče v zvezi z obrestmi tudi s procesnega stališča in navaja, da je tožena stranka med pravdo plačala zavarovalno vsoto za 10% invalidnost, vse do zadnje obravnave pa se je upirala plačilu nadaljnjih 5%. Zato mora od navedenega zneska plačati zakonite zamudne obresti, kot jih je v tožbi zahtevala tožeča stranka.

Po določilu 390. člena ZPP je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo.

Revizija je utemeljena.

Sodišči prve in druge stopnje nista pravilno uporabili materialnega prava, ker nista pravilno tolmačili določila 919. člena ZOR. Ta člen spada v poglavje o zavarovalni pogodbi, to je pogodbi, s katero se zavarovalec zaveže, da bo po načelih vzajemnosti in solidarnosti združeval določen znesek, zavarovalnica pa se zaveže, da bo, če se bo zgodil zavarovalni primer, izplačala zavarovalcu ali nekomu tretjemu dogovorjeno vsoto (897. člen ZOR). Zato mora zavarovalec plačevati premijo, zavarovalnica pa mora v primeru, da nastopi zavarovalni primer, izplačati v pogodbi določeno zavarovalno vsoto v dogovorjenem roku, ki ne sme biti daljši kot 14 dni od dneva, ko je dobila obvestilo, da je nastal zavarovalni primer (prvi odstavek 919. člena ZOR). Če je za ugotovitev obstoja obveznosti zavarovalnice ali njenega zneska potreben določen čas, predvideva zakon olajšavo za zavarovalnico, ker določa, da začne teči rok za plačilo od dneva, ko sta bila ugotovljena obstoj in znesek njene obveznosti (drugi odstavek 919. člena ZOR). Smisel določila 919. člena ZOR je v tem, da zavarovalnici preprečuje zavlačevanje in jo sili, da čimprej zadovolji upravičene zavarovančeve interese. Zato mora celo v primeru, ko se zavarovalne vsote ne da ugotoviti, upravičencu plačati nesporni del obveznosti kot predujem (tretji odstavek 919. člena ZOR). Če zavarovalnica pravočasno ne plača zavarovalne vsote, mora plačati zamudne obresti (277. člen ZOR). Zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude in začnejo teči s trenutkom dolžnikove zamude.

V danem primeru tožnik zahteva plačilo obresti od 12.6.1993 dalje, to je od dneva, ko si je poškodoval nogo. Odtlej mu obresti ne pripadajo, saj je določilo 919. člena ZOR specialni predpis v primerjavi s splošnimi predpisi o škodi in odškodnini. Ker tožnik ne zatrjuje v zavarovalni pogodbi določenega roka za izplačilo zavarovalne vsote, pride v poštev v ZOR določen najdaljši rok za plačilo določene vsote, ki znaša največ 14 dni od dneva, ko je zavarovalnica prejela obvestilo o nastanku zavarovalnega primera, oziroma od dneva, ko je imela na razpolago dovolj podatkov za presojo utemeljenosti zahtevka za izplačilo zavarovalne vsote. Nedvomno je bilo to najkasneje tedaj, ko je zavarovalnica prejela mnenje sodnega izvedenca o obstoju tožnikove invalidnosti po ustreznih tabelah zavarovalnice, ki je potrjevalo obstoj invalidnosti najmanj v mejah tožbenega zahtevka, s katerim je tožnik kasneje v pravdi uspel. Sodišči prve in druge stopnje sta ob iskanju odgovora na vprašanje, kdaj je začel teči štirinajstdnevni rok za izplačilo zavarovalne vsote, zmotno uporabili materialno pravo, ker sta šteli kot datum, ko je bil ugotovljen znesek obveznosti zavarovalnice šele datum, ko je bilo predloženo izvedeniško mnenje Komisije za Fakultetna izvedenska mnenja, čeprav sta ugotovili, da je zavarovalnica že pred tem vedela za obstoj škodnega dogodka in čeprav je tožnik v pritožbi izrecno navajal izvedeniški mnenji dr. T. in dr. D.. Pravno stališče, da je merodajno šele mnenje, ki sta ga nesporno sprejeli obe pravdni stranki, je prestrogo in ni v skladu z načeli obligacijskega prava, da je treba obligacijske pravice izvrševati vestno in pošteno (12. člen ZOR), ni v skladu z namenom, zaradi katerega je pravica nastala (13. člen ZOR) in z dolžnostjo izpolnitve obveznosti (17. člen ZOR) in odgovornosti za to.

Ker torej sodišči prve in druge stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča nista dovolj natančno ugotovili, kdaj bi bila tožena stranka ob vestnem ravnanju in želji po pravočasnem izplačilu zavarovalne vsote lahko ugotovila njeno višino, nista popolno ugotovili dejanskega stanja in izpodbijanega dela sodbe ni mogoče spremeniti, temveč ga je bilo razveljaviti po določilu drugega odstavka 395. člena ZPP.

Sodišče prve stopnje naj v ponovljenem postopku zasliši pravdni stranki in pregleda spis P 297/94, v katerem naj zlasti oceni vsebino izvedeniških mnenj in njihovo vročitev toženi stranki. Tako naj ugotovi, kdaj je bila zavarovalnica obveščena o nastanku zavarovalnega primera in kdaj je prejela ustrezno dokumentacijo, na podlagi katere bi bila lahko ugotovila odstotek tožnikove invalidnosti po dogovorjenih tabelah. Ker je štirinajsti dan po tem datumu prišla v zamudo, naj sodišče na izračunani dan preračuna zavarovalno vsoto, ki pripada tožniku. Izračunano zavarovalno vsoto naj primerja z vtoževano glavnico in naj od ustrezne glavnice prisodi zakonite zamudne obresti po določilu 277. člena ZOR, ki začnejo teči petnajsti dan odtlej, ko je bilo mogoče ugotoviti višino zavarovalne vsote, ki pripada tožniku.

Čeprav je sodišče razveljavilo del odločbe, proti kateremu je bila vložena revizija, to ni vplivalo na odločitev o povrnitvi pravdnih stroškov pred sodiščem prve stopnje. Ker je vplivalo šele na uspeh pritožbe (prvi in drugi odstavek 154. člena ZPP), je razveljavilo le odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov in pridržalo odločitev o revizijskih stroških za končno odločbo (tretji odstavek 166. člena ZPP).