Jedro

ZST v 1. odstavku 13. člena ne definira kriterijev za oprostitev plačila sodnih taks, ampak določa le, da se stranko oprosti plačila sodnih taks, če bi bila s plačilom občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali njeni družinski člani". Ker ZBPP določa, da se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oz. mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega višine minimalne plače, je potrebno tudi pri presoji utemeljenosti predloga za oprostitev plačila sodnih taks upoštevati ta kriterij. Zato so podani pogoji za oprostitev plačila sodnih taks, če dohodek stranke oz. povprečni dohodek na družinskega člana stranke (prosilca) ne presega višine minimalne plače in ne le v primeru, če ne presega zneska zajamčene plače.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se predlogu za oprostitev sodnih taks ugodi.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki plačati pritožbene stroške postopka v višini 16.764,00 SIT.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks.

Tožnica je zoper sklep vložila pravočasno pritožbo iz vseh razlogov po določilih 338. člena ZPP in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi in v zadevi odloči tako, da predlogu tožnice za oprostitev plačila sodnih taks ugodi.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur.l. RS št. 26/99 - 2/2004 - ZPP), v zvezi s 366. členom ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava.

Pri navedenem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni storilo zatrjevanih bistvenih kršitev določb postopka in na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti in je tudi pravilno ugotovilo dejansko stanje, pri tem pa je zmotno uporabilo materialno pravo.

Iz predloženega spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje zavrnilo tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks iz razloga, ker je ugotovilo, da povprečni dohodek na družinskega člana znaša

94.311,00 SIT bruto, kar daleč presega znesek zajamčene plače, ki od avgusta 2005 dalje znaša 55.853,00 SIT bruto (Ur. l. RS št. 70/2004). Zajamčena plača po 1. in 2. členu Zakona o zajamčenih plačah pa zagotavlja materialno in socialno varnost delavca.

Podatek o zajamčeni plači se upošteva kot osnova za vstopni cenzus za pridobitev ali odmero določenih pravic na področju socialnega varstva in zavarovanja za primer brezposelnosti, zato je primeren tudi kot kriterij pri oprostitvi plačila sodnih taks.

Zakon o sodnih taksah (Ur.l. RS št. 1/90 s sprem. - ZST) v 1. odst. 13. člena določa, da sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila sodnih taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po 3. odst. istega člena izda sodišče sklep o oprostitvi na predlog stranke. ZST konkretno ne operacionalizira kriterija iz 1. odst. 13. člena in gre tako za pravni standard, ki ga mora napolniti sodišče. Zakon o brezplačni pravni pomoči (Ur. l. RS št. 48/2000 - ZBPP) v

2. odst. 13. člena določa, da se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine minimalne plače, določene z zakonom, ki ureja minimalno plačo, kar pa trenutno znaša

122.600,00 SIT bruto. Tako je bilo potrebno kot pravni standard upoštevati določila ZBPP in ne Zakona o zajamčenih plačah.

Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje znaša povprečni dohodek na družinskega člana 94.311,00 SIT bruto, kar je dejansko manj kot znaša trenutno minimalna plača v višini 122.600,00 SIT bruto. Tako je tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks utemeljen, saj ob dejstvu, da sta dva otroka šolajoča in plača tožnice in njenega moža ne presega minimalno plačo, je bilo potrebno tožničinem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugoditi.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi tožnice ugodilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 2. odst. 365. člena ZPP spremenilo tako, da je tožničinemu predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ugodilo.

Tožnica je priglasila pritožbene stroške postopka. Ker je v pritožbenem postopku uspela, je upravičena do plačila stroškov postopka. Pritožbeno sodišče ji je priznalo 125 točk za pritožbo in 2 točki za administrativne stroške, kar skupaj znaša skupa 127 točk. Ostalih priglašenih stroškov postopka pritožbeno sodišče ni priznalo, saj je ocenilo, da ne gre za potrebne stroške po določilih 155. člena ZPP. Upoštevaje višino Odvetniške tarife 110,00 SIT (Ur. l. RS št. 67/03 - OT), tako nagrada za zastopanje po odvetniku znaša 13.970,00 SIT in ob upoštevanju 20% DDV znašajo potrebni stroški pritožbenega postopka 16.764,00 SIT, kar je tožena stranka dolžna povrniti tožnici. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 2. odst. 165. člena ZPP v povezavi s 155. členom ZPP.