Jedro

Sistem spletne dražbe je zasnovan tako, da lahko vsak, ki je upravičen sodelovati na dražbi, na njej tudi ob osnovnem poznavanju sistema sodeluje. Čeprav mora sodišče zagotoviti učinkovito sodelovanje udeležencev v postopku, pa se vendarle tudi od udeležencev utemeljeno pričakuje, da sami z ustrezno skrbnostjo ravnajo v postopku. Kot navajata pritožnika, je skušal procesna ravnanja glede sodelovanja na dražbi opraviti v imenu potencialnega dražitelja pooblaščenec, ki je odvetnik, torej strokovnjak, ki poklicno zastopa stranke v sodnih postopkih. Zahtevana skrbnost je bila zato v obravnavani zadevi povečana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik A. A. sam krije strošek odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izročilo nepremičnino parcelo št. X. k.o. Y. kupki B. B., odredilo vknjižbo lastninske pravice na kupko in odredilo izbris hipotek in zaznamb izvršbe. Dolžnikoma je naložilo, da se v roku 60 dni od pravnomočnosti sklepa o izročitvi izselita iz stanovanjske hiše, stoječe na prodani parceli, in jo prazno oseb in stvari izročita kupki.

2. Dolžnica in potencialni dražitelj v pravočasni pritožbi navajata, da je C. C. izpolnil vse pogoje za udeležbo na dražbi, vendar se njegov pooblaščenec ni uspel prijaviti po ustaljenem načinu v spletno dražbo niti potem, ko je zaprosil za pomoč pri upravljalcu dražbe. Ni prejel jasnih navodil, kaj naj naredi. Razumel je, da nima možnosti sodelovati na dražbi, zato je zaprl komunikacijo in poklical na sodišče, kjer je izvedel, da je dražba že zaključena. Meni, da mu je bila odvzeta pravica do sodelovanja na dražbi, kršena pa tudi pravica iz 33. člena Ustave RS (v nadaljevanju URS). Sistem bi moral imeti možnost, da se pooblaščenca vključi v dražbo. Pritožnika se zavzemata za ponovitev dražbe. Pritožbenih stroškov ne priglašata.

3. Upnik A. A. je podal odgovor na pritožbo, v katerem meni, da v pritožbi niso navedeni razlogi, zaradi katerih bi bila utemeljena razveljavitev dražbe, saj je imel pooblaščenec možnost sodelovanja, ker je to sistem omogočal. Priglaša strošek odgovora na pritožbo.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje pojasnjuje, da je bila spletna javna dražba opravljena zakonito v skladu z določili 188.a člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju - ZIZ) in s strani kupke pravočasno plačana kupnina. Sodišče prve stopnje je po pojasnjenem utemeljeno domaknilo in izročilo nepremičnino najboljšemu ponudniku ter odredilo ustrezne izbrise in vpise v zemljiško knjigo (192. člena ZIZ).

6. Sistem spletne dražbe je zasnovan tako, da lahko vsak, ki je upravičen sodelovati na dražbi, na njej tudi ob osnovnem poznavanju sistema sodeluje. Čeprav mora sodišče zagotoviti učinkovito sodelovanje udeležencev v postopku, pa se vendarle tudi od udeležencev utemeljeno pričakuje, da sami z ustrezno skrbnostjo ravnajo v postopku. Kot navajata pritožnika, je skušal procesna ravnanja glede sodelovanja na dražbi opraviti v imenu potencialnega dražitelja pooblaščenec, ki je odvetnik, torej strokovnjak, ki poklicno zastopa stranke v sodnih postopkih. Zahtevana skrbnost je bila zato v obravnavani zadevi povečana.

7. Sodišče prve stopnje je pravilno oprlo svojo odločitev na ugotovitve, da je sistem v času dražbe deloval brez motenj in napak, kot izhaja iz poročila upravljavca sistema, pri čemer je imel pooblaščenec na voljo tudi ustrezno tehnično pomoč, kot izhaja iz prepisa pogovora (priloga D23). Odločilno za presojo v obravnavani zadevi je, da se pooblaščenec niti ni prijavil v sistem, čeprav je bilo to tehnično mogoče, in je bil s strani tehnične pomoči na to opozorjen. Neutemeljeno je v pritožbi izraženo pričakovanje, da bo sistem deloval na način, da udeležencem dražbe ne bo potrebno izvesti niti osnovnih opravil za vstop v sistem (ob tehnični pomoči in ustreznim pojasnilom). Pravica do sodelovanja v postopku (22. člen URS) ne vsebuje zahteve po sodelovanju, ampak le možnost sodelovanja, ki je bila potencialnemu dražitelju na voljo. Nenazadnje sta preostala dva dražitelja uspešno sodelovala na dražbi.

8. Sodišče prve stopnje ni poseglo v premoženjsko svobodo potencialnega dražitelja, tako do kršitve pravice do zasebne lastnine iz 33. člen URS ni prišlo. Potencialni dražitelj nima varstva kot bodoči lastnik, ampak je pričakovana lastninska pravica varovana šele po opravljeni dražbi. Do takrat ima potencialni dražitelj le procesno upravičenje sodelovanja v postopku, kot je bilo že pojasnjeno.

9. Ker tudi niso podane uradno upoštevne kršitve (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), je sodišče druge stopnje neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10. Odločitev o pritožbenih stroških pritožnikov je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Podani odgovor na pritožbo ni prispeval k odločitvi, zato upnik sam krije svoje stroške (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).