Jedro

Državna štipendija se od ugotovljenih potreb otroka ne odšteje.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožnik nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku na znižanje preživnine delno ugodilo tako, da je tožnik namesto dosedanje preživnine v višini 190,00 EUR, določene s sodbo Okrožnega sodišča v Krškem IV P 94/2014 z dne 5. 8. 2014, dolžan plačevati tožencu znižano preživnino, in sicer od 1. 10. 2016 do 31. 1. 2017 v višini 135,00 EUR, od 1. 2. 2017 do 31.3. 2017 v višini 142,00 EUR, od 1. 4. 2017 do 30. 4. 2017 v višini 132,00 EUR in od 1. 5. 2017 dalje v višini 143,00 EUR (1. točka izreka). Kar je tožnik zahteval več ali drugače, je zavrnilo (II. točka izreka).

2. Zoper zavrnilni del sodbe se je pravočasno pritožil tožnik. Uveljavlja pritožbene razloge bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga spremembo sodbe z ugoditvijo nadaljnjemu tožbenemu zahtevku, oziroma podrejeno razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in vrnitev zadeve prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Navaja, da sodišče za obdobje od 1. 3. 2016 do 1. 10. 2016 neutemeljeno ni znižalo preživnine, čeprav je ugotovilo, da so bili v tem obdobju dohodki matere toženca bistveno višji, kot v času odločanja v zadevi IV P 94/2014, toženec je sam zaslužil preko študentskega servisa 207,00 EUR mesečno, tožnikovi dohodki pa so se v tem obdobju zmanjšali. Prav tako je toženec v tem obdobju imel štipendijo. Od 1. 10. 2016 dalje je toženec iz naslova štipendije prejemal 340,00 EUR, prav tako pa je delal tudi preko študentskega servisa, kar sodišče ni ustrezno upoštevalo, saj je očitno upoštevalo le štipendijo za deficitarne poklice v višini 100,00 EUR, ne pa tudi državne štipendije v višini 240,00 EUR. Tožnik meni, da ni nobene podlage za zvišanje potreb toženca za 80,00 EUR mesečno. Navaja, da je bil po zaključku sojenja na prvi stopnji pregledan pri zdravniku (MDPŠ), ki je podal mnenje, da je zmožen za delo z omejitvami, vendar tega sodišče od 1. 3. 2017 dalje pri določitvi višine preživnine ni ustrezno upoštevalo. Poudari, da ne razpolaga s takšnim dohodkom, kot ga je ugotovilo sodišče. V dohodke tožnika je sodišče upoštevalo tudi vračilo dohodnine, s čimer pa se tožnik ne strinja, saj ne gre za redni dohodek, ki pa tudi ni vedno enak. Dejstvo je, da je tožnik prejel vračilo dohodnine tudi zaradi partnerke. Sodišče pa tudi z ničemer ni upoštevalo stroškov tožnika, ki jih ima z lastnim preživljanjem in z vzdrževanjem hiše, v kateri živi. Prav tako ima tudi stroške v zvezi s prevozi k zdravstvenim ustanovam. Zaposlitev matere toženca kaže na to, da je zaposljiva in da si lahko najde delo, če želi. Sodišče bi moralo upoštevati tudi povračila stroškov, ki jih dobiva mati toženca kot prostovoljka, ter dejstvo, da ima tožnik, poleg toženca še preživninsko obveznost do drugega mladoletnega sina D. 3. Toženec na pritožbo ni odgovoril. 4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je na podlagi drugega odstavka 350. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka, in na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče sprejema razloge prvostopenjske sodbe in se nanje sklicuje ter le še odgovarja na pritožbene navedbe.

6. Na podlagi 132. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih1 sme sodišče po predlogu upravičenca znižati s pravnomočno odločbo določeno preživnino, če se spremenijo potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila določena. Poseg v pravnomočno določeno preživninsko razmerje je utemeljen s tem, da so se po trenutku sklenitve poravnave ali izdaje sodbe spremenila pravno relevantna dejstva.

7. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje po ugotovitvi, da so podane spremenjene okoliščine, ponovno odmerilo preživnino, upoštevajoč preživninske zmožnosti obeh preživninskih zavezancev na eni strani ter na drugi strani potrebe toženca v trenutku, ko se preživnina odmerja.

8. Sodišče je toženčeve potrebe ocenilo na 370,00 EUR mesečno. Tožnik višine ocenjenih potreb določno ne izpodbija. Navaja le, da glede na ocenjene stroške v prejšnjem sojenju ni nobene podlage za zvišanje potreb za 80,00 EUR mesečno. Kot je pritožbeno sodišče zgoraj že pojasnilo, sodišče takoj, ko ugotovi, da so se potrebe upravičenca ali zmožnosti zavezanca, na podlagi katerih je bila preživnina določena, bistveno spremenile, preživnino na novo odmeri. S tem pa tudi na novo ocenjuje potrebe preživninskega upravičenca, ne glede na ugotovljen obseg potreb v postopku določitve preživnine. Ob tem pa mora sodišče, tako kot pri vsakem odločanju o preživnini, iskati vrednostno ravnovesje med potrebami upravičenca in zmožnostmi zavezanca.

9. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je v obdobju od 1. 3. 2016 do 31. 7. 2016 mati toženca zaslužila v povprečju 565,00 EUR mesečno, oče pa 912,00 EUR. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ima toženčevo redno šolanje prednost pred delom preko študentskega servisa. Namen preživnine otroku, ki se redno šola, je ravno v tem, da se mu omogoči, da se lahko šolanju posveti in ga čim prej tudi konča. Glede na pravilno razporeditev preživninskega bremena med preživninska zavezanca glede na višino prejetih dohodkov (mati krije 43% potreb otrok, oče pa 57%), pogojev za znižanje preživnine v tem obdobju torej ni.

10. Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da se državna štipendija od ugotovljenih potreb otroka ne odšteje2. 11. Tožnik zatrjuje, da je bil po zaključku sojenja na prvi stopnji pregledan pri zdravniku, ki mu je podal mnenje, da je zmožen za delo z omejitvami. Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju preživninskih zmožnosti upoštevalo, da je tožnik za delo, ki ga trenutno opravlja, zmožen z omejitvami. Ne glede na navedeno pa dejstev in dokazov, ki so nastala po zaključku glavne obravnave, v pritožbi zaradi časovnih mej pravnomočnosti ni mogoče uveljavljati.

12. Sodišče prve stopnje je k tožnikovim dohodkom pravilno prištelo tudi vrnjeno dohodnino. Višje odvajanje akontacije med letom ima za posledico nižjo plačo, vendar se pri končni odmeri dohodnine na letni ravni preveč plačana dohodnina zavezancu vrne3. Iz izračuna dohodnine ne izhaja, da se tožniku pri vračilu dohodnine prizna posebna olajšava za vzdrževanega družinskega člana za tožnikovo partnerko C. C., kot to zmotno meni pritožnik, temveč se je olajšava priznala le za njegova sinova, A. in D. 13. Sodišče je v 15. točki obrazložitve sodbe odgovorilo na tožnikova zatrjevanja glede najetja kredita zaradi obnove oziroma adaptacije hiše in se z razlogi sodišča prve stopnje pritožbeno sodišče v celoti strinja. Sodišče prve stopnje pri ugotavljanju, ali bo tožnik v sodbi določeno preživnino zmogel, ni prezrlo preživninske obveznosti, ki jo ima do sina D. v višini 190,00 EUR.

14. Ker pritožbeno sodišče ni našlo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena ZPP in ker je izpodbijana odločitev v skladu z materialnim pravom, je bilo potrebno pritožbo tožnika zavrniti in na podlagi 353. člena ZPP v izpodbijanem delu potrditi sodbo sodišča prve stopnje.

15. Pritožnik s pritožbo ni uspel, zato nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP).

1 V nadaljevanju ZZZDR. 2 Primerjaj VSRS Sodba in sklep II Ips 264/2016. 3 Glej odločbo VSL Sodba IV Cp 1650/2014.