Jedro

Zoženje prehoda med obstoječo ograjo (z njeno prenovitvijo) in med zidom objekta za širino fuge (do 2 cm) in zvišanjem temelja (za približno 40 cm) je neznaten poseg, ki ne utemeljuje ekonomskega interesa za varstvo posesti, ker tudi ne onemogoča dotedanje uporabe tožnikove nepremičnine na enak način kot pred posegom.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

(1) Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je toženec motil tožnika v posesti nepremičnine parc. št. AA, vl. št. 1665 k. o. B., s tem, da je med 2. 10. 2006 in 20. 10. 2006 organiziral rušenje obstoječega mejnega zidu med parc. AA in BB in izgradnjo novega, širšega in višjega, za vzpostavitev v prejšnje stanje ter za prepoved vsakršnega nadaljnjega motenja posesti. Tožniku je naložilo plačilo pravdnih stroškov toženca v višini 1.445,15 EUR.

(2) Zoper sklep se po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožnik ter predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in spremeni sklep sodišča prve stopnje tako, da ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da sklep sodišča prve stopnje razveljavi in vrne zadevo v novo sojenje. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo s tem, ko zavrnilo tožbeni zahtevek, češ da je bil poseg neznaten, saj za kaj takega ni podlage. Prehod med ograjo in tožnikovo lekarno je zdaj zožen za 2 cm, po stališču tožnika še bistveno več, kar je glede nas širino prehoda 47 cm skoraj 5 % in kar onemogoča dotedanje izvrševanje posesti. Tožnik s takšno spremembo ni soglašal, še najmanj z zvišanjem parapetnega zidu za skoraj 40 cm. Sicer pa je tožnik torej tudi prepričan, da je zoženje prehoda sedaj bistveno večje. Ugotovitve glede širine talnih plošč so nejasne, taka so tudi pojasnila izvedenca na pripombe tožnika o položaju teh plošč in njihovi standardni velikosti. Izvedenec ni opravil edino logičnih ugotovitvenih postopkov, namreč izkopa oziroma delne odstranitve novega parapetnega zidu zaradi ugotovitve poteka starega. Sodišče bi moralo podvomiti v pravilnost izvedenskega mnenja in bi se o zatrjevanem posegu lahko prepričalo tudi z ogledom na kraju, z izvedencem ali brez, še meni pritožnik.

(3) Na pritožbo toženec ni odgovoril. (4) Pritožba ni utemeljena.

(5) Sodišče prve stopnje ni zagrešilo nobene kršitve določb pravdnega postopka. Izpodbijana sodba ima jasne razloge o odločilnih dejstvih, ki omogočajo njen preizkus, zato kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. Zakona o pravdnem postopku, (Ur. l. RS, št. 26/99, s kasnejšimi spremembami; ZPP), ki se smiselno očita, ni podana, kakšnih drugih kršitev pa pritožba niti ne konkretizira. Pritožbeno sodišče jih tudi ob uradnem preizkusu (2. odst. 350. čl. ZPP) ni zasledilo.

(6) Tudi dejansko stanje je po presoji pritožbenega sodišče prvostopenjsko sodišče ugotovilo v celoti in pravilno. Da je po prenovi mejnega zidu in ograje prehod med ograjo in tožnikovim objektom (le) rahlo zožen, je prepričljiva ugotovitev, ki temelji na strokovnem, temeljitem in jasnem mnenju izvedenca. Ta imel za primerjavo prejšnjega in sedanjega stanja dovolj podlage, kar je v mnenju in v odgovorih na tožnikove pripombe nanj tudi pojasnjeno. Izvedenec je pojasnil, da se je nova ograja v tožnikovo parcelo razširila za širino fuge, to je do dva centimetra. Pojasnil je tudi, da je izvajalec prvotni temelj (parapetni zid) razbil do kvalitetnega betona in izvršil le popravilo starega betona z izravnavo, nato pa je nadzidal parapet temeljnega zidu z betonskimi zidaki, širine 20 cm, z zaključno ploščo 25 cm, pri čemer razširitev sega v zemljišče tožene stranke. Pojasnil je, in prvo sodišče je to sprejelo kot svojo ugotovitev, da je prehod zožen v prerezu zaradi višine novega zidu, ki je bil prej visok 5-6 cm, sedaj pa je 43 – 45 cm. Potrebe po izkopu oziroma delni odstranitvi zidu zaradi teh ugotovitev očitno pač ni bilo. Pritožbeni očitki v navedene ugotovitve ne zbujajo nobenih dvomov, saj se z njimi delno prekrivajo, delno pa so presplošni in nejasni očitki sami. Ni jasno, čemu v prid naj bi govorile pritožbene navedbe o standardnih širinah talnih plošč in o njihovem (ne)rezanju oziroma vzidavanju.

(7) Sodišče prve stopnje je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, in sicer ustrezne določbe Stvarnopravnega zakonika (Ur. l. RS, št. 87/2002; SPZ). Pravilno in v skladu z ustaljeno sodno prakso je stališče prvega sodišča, da v saka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja (ali odvzema) posesti,

temveč mora biti (poleg drugih predpostavk po SPZ) podana takšna sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak tudi ekonomski

in praktični pomen (1). Posestno varstvo je predvsem varstvo ekonomskega interesa posestnika. Če tega ni, se lahko izkaže, da tožeča stranka nima pravnega varstva posesti

(8) Glede na povedano pa je v konkretni zadevi pomembno še zlasti naslednje: tožnik zaradi opisanega (ugotovljenega) posega v obstoječe posestno stanje v ničemer ni oviran v izvrševanju posesti na svoji nepremičnini. Česa drugačnega niti v pritožbi, razen pravkar povzetega abstraktnega stanu, ne navede. Svojih tožbenih trditev, da je namreč zaradi ugotovljene zožitve prehoda onemogočen oziroma znatno otežen (kar je medsebojno že tako in tako izključujoče) dostop do njegove lekarne in da na to mesto ne more postaviti lestve zaradi vzdrževanja zidu, tožnik ni dokazal. M otenje posesti pa je le (vsako) tako dejanje, ki onemogoča normalno izvrševanje dejanske oblasti nad stvarjo.

Zoženje prehoda med obstoječo ograjo (z njeno prenovitvijo) in med zidom objekta za širino fuge (do 2 cm) in zvišanjem temelja (za približno 40 cm), je neznaten poseg, ki ne utemeljuje ekonomskega interesa za varstvo posesti, ker tudi ne onemogoča dotedanje uporabe tožnikove nepremičnine na enak način kot pred posegom.

(9) Ker je pritožba neutemeljena, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP), je pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. tč. 365. čl. ZPP).

(1) Tako VSL v sklepih I Cp 476/2000, I Cp 2900/05, I Cp 728/2000, I Cp 1496/98, II Cp 2075/99 in mnogih drugih.