Jedro

V obravnavanem primeru ne gre zgolj za pomanjkljivost vloge v smislu, da ni postavljenega tožbenega zahtevka, temveč ni jasno, v čem naj bi bilo bistvo spora. Ni torej jasno, za kakšen predmet spora naj bi šlo, niti ni opredeljena tožena stranka. Poleg tega vloga nima sestavin, ki jo mora imeti vsaka tožba, da je sposobna za vsebinsko obravnavanje pred sodiščem. Ker vložnik v roku 15 dni, kot mu je s sklepom o popravi in dopolnitvi vloge naložilo sodišče prve stopnje, nepopolne vloge ni popravil, je sodišče skladno s 108. členom ZPP vlogo utemeljeno zavrglo, saj ni pogojev za njeno vsebinsko obravnavanje.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je kot nepopolno zavrglo vlogo vložnika z dne 3. 1. 2016. 2. Zoper citirani sklep je vložnik po pooblaščenem odvetniku vložil pravočasno pritožbo. Predlaga njegovo razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Prepričan je, da je bila vloga z dne 3. 1. 2016, čeprav laična, sposobna za obravnavanje. Sodišče naj ne bi ravnalo pravilno in zakonito, ko ga je s sklepom z dne 12. 1. 2016 pozvalo na popravo in dopolnitev vloge niti kasneje, ko jo je z izpodbijanim sklepom zavrglo. Po prepričanju vložnika bi moralo razpisati poravnalni in prvi narok za glavno obravnavo in na njem zahtevati popravo oz. dopolnitev zahtevka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, ki je izdan ob dovolj razčiščenem procesnem stanju in pravilno uporabljenem 5. odstavku 108. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008; v nadaljevanju: ZPP).

5. V skladu s 105. členom ZPP morajo biti vloge, med katere se uvršča tudi tožba, razumljive in obsegati vse, kar je treba, da se lahko obravnavajo pred sodiščem. Predvsem morajo obsegati navedbo sodišča, ime, stalno oz. začasno prebivališče oz. sedež strank, morebitnih zakonitih zastopnikov in pooblaščencev, sporni predmet in vsebino izjave. Glede na 1. odstavek 180. člena ZPP mora tožba poleg predhodno navedenih sestavin, obsegati še določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatvah, dejstva na katera tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in druge podatke, ki jih mora imeti vsaka vloga.

Vsebino tožbe dodatno opredeljuje še z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004; v nadaljevanju ZDSS). Ker so sodno socialni spori, spori o pravicah, obveznostih in pravnih koristih fizičnih in drugih oseb, če so lahko nosilci pravic in obveznosti iz sistema socialne varnosti, mora v skladu s 73. členom istega zakona, tožba poleg predhodno navedenih sestavin, vsebovati tudi navedbo upravnega akta, zoper katerega je vložena, tožbene razloge in zahtevek. K tožbi mora biti priložen upravni akt v izvirniku ali overjenem prepisu. Vložnikova vloga z dne 3. 1. 2016 pa navedenih sestavin zagotovo ne vsebuje.

6. Sodišče prve stopnje je zato utemeljeno postopalo po 108. členu ZPP in s sklepom št. R 1/2016 z dne 12. 1. 2016 pritožnika pozvalo na popravo in dopolnitev vloge tako, da jo označi kot tožbo, navedene toženo stranko s polnim nazivom in naslovom, postavi jasen in določen tožbeni zahtevek, navede dejstva na katera opira zahtevek in predloži dokaze, predloži izpodbijano dokončno odločbo v izvirniku ali overjenem prevodu, ter tako popravljeno in dopolnjeno vlogo vrne v 15 dneh od prejema sklepa. Hkrati je vložnika opozorilo na pravne posledice, če ne bo postopal po odredbi sodišča. 7. Iz vročilnice je razvidno, da je vložnik sklep na popravo in dopolnitev vloge prejel 30. 1. 2016. Do izteka roka, niti kadarkoli pozneje vloge ni vrnil popravljene in dopolnjene tako, da bi bila sploh sposobna za obravnavanje pred sodiščem. Na temelju 5. odstavka 108. člena ZPP jo je zato sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom zakonito zavrglo, saj ni pogojev za njeno vsebinsko obravnavanje.

8. Povsem zmotno in zato nesprejemljivo je pritožnikovo stališče, da tako nepopolna vloga, kot je v obravnavani zadevi, ne bi smela biti zavržena, temveč bi bilo potrebno razpisati poravnalni narok in prvi narok za glavno obravnavo, ter na njem zahtevati dopolnitev zahtevka. V obravnavanem primeru namreč ne gre zgolj za pomanjkljivost vloge v smislu, da ni postavljenega tožbenega zahtevka, temveč ni jasno, v čem naj bi bilo sploh bistvo spora. Ni torej jasno, za kakšen predmet spora naj bi šlo, ni opredeljene tožene stranke, niti vloga nima nobene druge sestavine, ki jo mora imeti vsaka tožba, da je sploh sposobna za vsebinsko obravnavanje pred sodiščem.

9. Zaradi obrazloženega je potrebno pritožbo na podlagi 2. odstavka 365. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.