Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
V okoliščinah konkretnega primera, ko je tožnica že z vlogo z dne 10. 9. in ponovno 11. 9. 2015 uveljavljala poln bolniški stalež za obdobje od 3. 8. do 19. 8. 2015, pa je toženec pred izdajo sklepa z dne 17. 9. 2015, potrjenega z dokončno odločbo z dne 13. 10. 2015, ni opozoril na dokončnost in pravnomočnost odločbe z dne 15. 7. 2015 in možnost izrednega pravnega sredstva, nedvomno ni bilo postopano po 7. členu ZUP. Toženec je njeno vlogo z dne 10. 9. in 11. 9. 2015, poimenovano "uradni zaznamek" in "dodatek k uradnemu zaznamku", preprosto štel kot pritožbo zoper odločbo z dne 15. 7. 2015 in jo zaradi poteka roka zavrgel. Na možnost izrednega pravnega sredstva oziroma obnove postopka je bila tožnica opozorjena šele v sami odločbi z dne 13. 10. 2015. To pa je za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka edino odločilno. Preden je bila tožnica pravilno poučena na možnost obnove postopka, ta ni mogel začeti teči. Pomeni, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je potrebno predlog za obnovo postopka, vložen 9. 11. 2015, na podlagi izvida z dne 27. 7. 2015, s katerim obnavlja postopek, šteti za pravočasen, lahko le pravilen.
I. Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.
II. Stroški odgovora na pritožbo bremenijo proračunska sredstva Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani.
1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbo št. ... z dne 21. 12. 2015 in sklep št. ... z dne 18. 11. 2015 in zadevo vrnilo v ponovno upravno odločanje.
2. Zoper sodbo se pritožuje toženec iz vseh pritožbenih razlogov s predlogom na spremembo sodbe v smeri zavrnitve tožbenega zahtevka, oziroma podredno razveljavitev in ponovno sojenje.
Ker je bil predlog za obnovo postopka vložen po preteku prekluzivnega roka iz 1. točke 1. odstavka 263. člena ZUP, je prepozen. Kljub temu sodišče ugotavlja, da bi ga bilo potrebno šteti za pravočasnega, zato so razlogi sodbe sami s sabo v nasprotju in je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Na pravočasnost predloga tožničina vloga z dne 10. in 11. 9. 2015, ki naj bi bila napačno šteta kot pritožba, ne vpliva. Odločitev sodišča prve stopnje pomeni poseg v dokončno in pravnomočno odločbo z dne 13. 10. 2015. Tožbeni zahtevek je prekoračen, saj tožnica te odločbe niti s pritožbo niti v tem sporu ni izpodbijala.
Četudi bi se tožničina vloga z dne 10. 9. 2015 štela kot predlog za obnovo postopka, bi bil prepozen, saj se je tožnica z novimi dejstvi seznanila že dne 27. 7. 2015, ko je bila na pregledu pri psihiatrinji, čeprav takrat s samim izvidom še ni razpolagala. Ker tega sodišče ni pojasnilo, je podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Tožnica se je po izpovedi osebne zdravnice po 9. 7. 2015 v ambulanti zglasila šele 9. 9. 2015, pred tem pa je 30. 7. 2015 prišla po bolniški list. 31. 8. 2015 je zaradi polnega bolniškega staleža od 3. do 19. 8. 2015 klicala po telefonu. Takrat je imela pri delodajalcu razgovor v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Tožnica po pregledu pri psihiatrinji ni poskušala spremeniti polovičnega bolniškega staleža v polnega, čeprav je bila z novimi dejstvi seznanjena že 27. 7. 2015. Predlog je bil prepozen, tudi če se rok šteje od 20. 8. 2015. Sodišče prve stopnje ni dokazno ocenilo izpovedi osebne zdravnice, zato je tudi iz tega razloga podana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP. Sledilo je tožničini izpovedi, ne da bi se do nje opredelilo. Posledično je napačen zaključek, da osebna zdravnica predloga za podaljšanje staleža ni hotela podati brez izvida z dne 27. 7. 2015, česar ni mogoče naprtiti tožnici. Predlog z dne 20. 8. 2015 je bil podan celo brez pregleda, saj se tožnica v ambulanti ni zglasila.
Čeprav je bila tožnica prvič seznanjena, da bi morala predlagati obnovo postopka v odločbi z dne 13. 10. 2015, je predlog prepozen. Velja načelo ignoratia iuris nocet, tožnico pa so zavezovale upravnopravne dolžnosti, da bi se z izvidom zglasila pri osebni zdravnici. Kljub zatrjevanemu poslabšanju zdravstvenega stanja, tega ni storila. Opozarja na 232. in 244. člen POZZ. Tožnica je bolniški stalež za poln delovni čas začela uveljavljati šele, ko se je začel postopek odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Tožnici je bila od 3. do 11. 8. 2015 odobrena nega.
7. člen ZUP organu ne nalaga le varstva pravic strank, temveč tudi javnih koristi. Po 51. členu Ustave RS ima vsak pravico do zdravstvenega varstva, vendar le pod zakonskimi pogoji. Po sodni praksi revizijskega sodišča (VIII Ips 256/2011) mora upravičenec varstvo pravic zahtevati takoj, ko je mogoče. Stališče sodišča prve stopnje predstavlja kršitev načela enakosti in poseg v obstoječe razmerje in priznane pravice. Pravočasnost predloga je le ena izmed procesnih predpisov, ki morajo biti po 267. členu ZUP sočasno izpolnjene za začetek obnove postopka.
3. Tožnica v odgovoru na pritožbo prereka pritožbene navedbe in predlaga potrditev sodbe ter povračilo stroškov. Čeprav je 30. 7. 2015 zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja klicala nadomestnega zdravnika, ji je naročil le, naj se po 3. 8. 2015 zglasi pri osebni zdravnici. Od 3. 8. 2015 dalje jo je večkrat klicala po telefonu, vendar ni bila napotena k imenovanemu zdravniku. Po prejemu je izvid z dne 27. 7. 2015, da je popolnoma nezmožna za delo, pravočasno predložila tožencu.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Pritožnik ne navaja ničesar takega, kar bi lahko vplivalo na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe, ki je izdana ob dovolj razčiščenem dejanskem stanju in pravilno uporabljenem materialnem pravu. V postopku ni prišlo do procesnih kršitev iz 2. odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP)1, na katere se pazi po uradni dolžnosti, niti do zatrjevanih.
6. Večkrat zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Izpodbijano sodbo je mogoče preizkusiti. Vsebuje odločilne dejanske in utemeljene pravne razloge za odpravo izpodbijanih posamičnih upravnih aktov in vrnitev zadeve v ponovno upravno odločanje. Pritožbena zatrjevanja glede dokazne ocene v smeri kršitve iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP v bistvu izpodbijajo ugotovljeno dejansko stanje. Dokazna ocena sodišča prve stopnje je sicer skladna s 7. členom ZPP.
7. Tožbeni zahtevek ni prekoračen. Po 2. členu ZPP odloča sodišče v mejah postavljenih zahtevkov. Tožnica je v tem postopku izpodbijala pravilnost in zakonitost odločb toženca z dne 21. 12. 2015 in z dne 18. 11. 2015. O takšnem zahtevku je sodišče prve stopnje tudi odločalo in izpodbijani odločbi zaradi nezakonitosti odpravilo ter zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje.
8. V obravnavani zadevi gre za spor o predlagani obnovi predsodnega upravnega postopka, končanega z dokončno odločbo z dne 15. 7. 2015, s katero je bilo odločeno, da je tožnica od 16. 7. do 2. 8. 2015 začasno nezmožna za delo zaradi bolezni (za poln delovni čas) in da je od 3. 8. do 19. 8. 2015 začasno nezmožna le za polovični oziroma štiriurni delovni čas. Predlog za obnovo postopka zaradi ugotovitve polnega bolniškega staleža tudi od 3. 8. do 19. 8. 2015, vložen šele 9. 11. 2015, je bil v predsodnem postopku iz procesnih razlogov zavržen. Ugotovljeno je bilo, da je prepozen in da obnovitveni razlog ni verjetno izkazan.
9. Obnova postopka je eno izmed izmed izrednih pravnih sredstev po Zakonu o splošnem upravnem postopku (ZUP)2, s katerimi je na način in pod pogoji, ki jih določa zakon, mogoče poseči v pravnomočno urejena pravna razmerja. Za njeno uporabo morajo biti izpolnjene predpisane predpostavke. Torej da je predlog pravočasen in da je vsaj eden od obnovitvenih razlogov, taksativno določenih v 260. členu ZUP, verjetno izkazan (265. člen ZUP).
Eden izmed obnovitvenih razlogov iz 260. člena ZUP je, da se zve za nova dejstva ali se najde ali pridobi možnost uporabiti nove dokaze, ki bi lahko sami zase ali v zvezi z že izvedenimi in uporabljenimi dokazi pripeljali do drugačne odločbe, če bi bila ta dejstva oziroma dokazi navedeni ali uporabljeni v prejšnjem postopku (1. točka 1. odstavka). Predlog je v tem primeru pravočasen, če je vložen v subjektivnem roku 30 dni od dneva, ko je stranka mogla navesti nova dejstva oziroma uporabiti nove dokaze (1. odstavek 263. člena), oziroma v objektivnem roku 3 let od dokončne odločbe (4. odstavek 263. člena). Če predlog ni dovoljen, popoln in pravočasen, ali ga je podala neupravičena oseba ter okoliščina, na katero se opira, ni verjetno izkazana, se po 1. v zvezi z 2. odstavkom 267. člena ZUP zavrže. 10. Po 7. členu ZUP morajo organi omogočiti strankam, da čim lažje zavarujejo in uveljavijo svoje pravice (1. odstavek), uradna oseba mora stranko, kadar izve ali sodi, da ima v postopku podlago za uveljavitev kakšne pravice, na to opozoriti (2. odstavek), nevednost in neukost stranke pa ne smeta iti v škodo pravic, ki jim gredo po zakonu (4. odstavek). Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je potrebno pravno neuki in nevedni stranki zagotovi vsaj nujno pomoč pri uveljavljanju njenih pravic. Po sodni praksi3 se mora ob uporabi 50. člena Ustave RS zaradi narave socialnih pravic pridobitev tovrstnih pravic zagotoviti tudi z aktivnim postopanjem, tako da se jo opozori, kdaj in kako lahko pridobi določeno pravico. S tem je zadoščeno tako varstvu pravic strank kot tudi varstvu javne koristi.
11. V okoliščinah konkretnega primera, ko je tožnica že z vlogo z dne 10. 9. in ponovno 11. 9. 2015 uveljavljala poln bolniški stalež za obdobje od 3. 8. do 19. 8. 2015, pa je toženec pred izdajo sklepa z dne 17. 9. 2015, potrjenega z dokončno odločbo z dne 13. 10. 2015, ni opozoril na dokončnost in pravnomočnost odločbe z dne 15. 7. 2015 in možnost izrednega pravnega sredstva, nedvomno ni bilo postopano po 7. členu ZUP. Toženec je njeno vlogo z dne 10. 9. in 11. 9. 2015, poimenovano "uradni zaznamek" in "dodatek k uradnemu zaznamku", preprosto štel kot pritožbo zoper odločbo z dne 15. 7. 2015 in jo zaradi poteka roka zavrgel. Na možnost izrednega pravnega sredstva oziroma obnove postopka je bila tožnica opozorjena šele v sami odločbi z dne 13. 10. 2015. To pa je za začetek teka roka za vložitev predloga za obnovo postopka edino odločilno. Preden je bila tožnica pravilno poučena na možnost obnove postopka, ta ni mogel začeti teči. Pomeni, da je zaključek sodišča prve stopnje, da je potrebno predlog za obnovo postopka, vložen 9. 11. 2015, na podlagi izvida z dne 27. 7. 2015, s katerim obnavlja postopek, šteti za pravočasen, lahko le pravilen.
Iz obrazloženih razlogov, torej kršitve 7. člena ZUP, ko tožnica ni bila pravočasno opozorjena na izredna pravna sredstva, v obravnavanem primeru rok iz 1. točke 1. odstavka 263. člena ZUP ni mogel začeti teči že s tem, ko se je tožnica seznanila z obnovitvenim razlogom, torej izvidom z dne 27. 7. 2015. Kljub temu je glede na pritožbene navedbe potrebno pojasniti, da nikakor ne bi bilo mogoče šteti, da bi se z njim seznanila že na pregledu istega dne, torej 27. 7. 2015, temveč šele ob njegovem prejemu. Vendar glede na navedeno to v tem konkretnem primeru sploh ni pravno relevantno.
12. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da izvid z dne 27. 7. 2015 predstavlja obnovitveni razlog v smislu 1. točke 1. odstavka 260. člen ZUP. Gre za dokaz o tožničinem zdravstvenem stanju, kot je obstajalo že v času postopka, ki ga tožnica obnavlja, vendar ga takrat še ni mogla pridobiti. Na podlagi tega izvida je bil tožnici od 20. 8. 2015 dalje ponovno priznan bolniški stalež za poln delovni čas.4 Pomeni, da bi lahko pripeljal do drugače odločbe in predstavlja t. i. posebej kvalificiran dokaz.
13. Ker je torej predlog za obnovo postopka pravočasen in izvid z dne 27. 7. 2015 predstavlja obnovitveni razlog v smislu 1. točke 1. odstavka 260. člen ZUP, je bil v obravnavnem predsodnem upravnem postopku nezakonito zavržen že v fazi predhodnega postopka o predlogu za obnovo postopka. Sodišče prve stopnje je že iz tega razloga izpodbijana posamična upravna akta na temelju 1. alineje 1. odstavka 82. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)5 zakonito odpravilo in zadevo vrnilo tožencu v ponovno upravno odločanje. Obenem je na podlagi prepričljive tožničine izpovedi, da je bila pri osebni zdravnici v ambulanti 30. 7. 2015, ko ji je nadomestni zdravnik le izdal bolniški list, nato pa jo je zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, izkazanega v izvidu z dne 27. 7. 2015, odposlanega šele 20. 8. 2015, večkrat telefonsko kontaktirala, pravilno zaključilo še, da postopanja osebne zdravnice, ki je čakala na prejem izvida 27. 7. 2015, ne more iti v škodo tožnici. Takšna je tudi sodna praksa.6
14. V ponovljenem predsodnem upravnem postopku bo potrebno postopati v skladu s stališčem in napotili sodišča ter v nakazani smeri. Obnova upravnega postopka je sestavljena iz predhodnega odločanja o uvedbi obnove postopka in meritornega odločanja o predlogu samem. V kolikor bosta združeni obe fazi, bo v skladu z 270. členom ZUP na podlagi podatkov, ki so bili zbrani v prejšnjem, pravnomočno končanem postopku, in podatkov oziroma dejstev, ugotovljenih v obnovitvenem postopku, odločil o zadevi, ki je predmet obnovitvenega postopka. Ob vsebinskem odločanju bo v nadomestitvenem postopku lahko pustil prejšnjo odločbo v veljavi, jo odpravil ali razveljavil in nadomestil z novo.
15. Glede na vse predhodno obrazloženo je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Vse ostale pritožbene navedbe od prenehanja delovnega razmerja do odobrene nege in nekatere druge, so za pritožbeno rešitev zadeve pravno irelevantne.7
16. Čeprav toženec s pritožbo ni uspel, odgovor na pritožbo k pritožbeni rešitvi zadeve ni pripomogel (165. člen v zvezi s 1. odstavkom 155. člena ZPP). Ker tožnico v pritožbenem postopku zastopa odvetnik, dodeljen z odločbo o brezplačni pravni pomoči,8 stroški pritožbe bremenijo proračunska sredstva prvostopenjskega sodišča. 1 Ur. l. RS, št. 73/2007 in 45/2008. 2 Ur. l. RS, št. 24/2006 - uradno prečiščeno besedilo s spremembami. 3 Na primer VIII Ips 254/2015. 4 Odločba z dne 25. 8. 2015. 5 Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami. 6 Na primer Psp 467/2017. 7 V obrazložitvi sodbe mora sodišče druge stopnje po 1. odstavku 360. člena ZPP presoditi le tiste navedbe pritožbe, ki so odločilnega pomena, in navesti razloge, ki jih je upoštevalo po uradni dolžnosti. 8 Odločba BPP 412/2017 z dne 1. 9. 2017.