Jedro

Organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, je vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Prvostopenjski upravni organ je z izpodbijano odločbo tožniku odmeril nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora za nelegalno gradnjo verande in stopnišča na stanovanjskem objektu ..., parc. št. 267 k.o. ..., in nadzidavo prvega nadstropja in podstrešja, prizidka v prvem nadstropju ter dveh nadstreškov na stanovanjskem objektu ..., na parc. št. 243 k.o. ... ter za neskladno gradnjo na stanovanjskem objektu ..., na parc. št. 243 k.o. ... in sicer gradnjo pritličnega prizidka, v znesku 756,25 EUR. V obrazložitvi izpodbijane odločbe prvostopenjski upravni organ ugotavlja, da je tožnik kot investitor navedene gradbene posege izvedel brez gradbenega dovoljenja in je zato zavezanec za plačilo nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora po prvem odstavku 157. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1). Pri izračunu se sklicuje na kriterije, določene z Uredbo o kriterijih za izračunavanje višine nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora in o načinu njihovega plačila (Uradni list RS, št. 33/03).

Drugostopenjski upravni organ je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo, v obrazložitvi pa se sklicuje na odločbi gradbene inšpektorice z dne 6. 3. 2009 in 27. 11. 2009, ki sta obe postali pravnomočni, in iz katerih izhaja nelegalnost posegov, navedenih v izreku izpodbijane odločbe.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi pritrjuje ugotovitvi, da je investitor spornih gradenj. Pojasnjuje, da je prejel lokacijsko dovoljenje, ki je bilo pogojeno z vložitvijo zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja. Ker to po več kot 14 letih ni bilo izdano, izdaja gradbenega dovoljenja ni bila več v javnem interesu, zato je podpisal izjavo o ustavitvi postopka. O tem je bil izdan sklep. Meni, da je ugotavljanje uzurpacije in degradacije prostora po 25 letih nerazumno. Nerazumno pa je tudi ugotavljanje odstopanja od dimenzij gradnje za gradbena dela, za katera je bilo investitorju izdano potrdilo o priglasitvi del z dne 21. 6. 1982. Sodišče naj pretehta „zakonitost in učinkovitost upravnega organa“ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, razloge za neizdajo gradbenega dovoljenja in posledico oziroma škodo, ki je pri tem nastala tožniku. Predlaga razveljavitev odločbe.

Tožba ni utemeljena.

Nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora je v 157. členu ZGO-1 določeno kot druga sankcija nedovoljene gradnje, ki jo je dolžan plačati inšpekcijski zavezanec.

Izpodbijana odločba temelji na petem odstavku 157. člena ZGO-1, ki med drugim določa, da mora inšpekcijski zavezanec plačati nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora na podlagi odločbe, ki jo izda pristojni upravni organ za gradbene zadeve po uradni dolžnosti, kadar v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja ugotovi določeno vrsto nedovoljene gradnje, ali ko mu pristojni inšpektor pošlje odločbo o inšpekcijskem ukrepu. Organ, ki odloča o nadomestilu za degradacijo in uzurpacijo prostora, je vezan na pravnomočno ugotovljen nedovoljen poseg v prostor, naveden v izreku inšpekcijskega ukrepa (tako tudi sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X Ips 5/2006 z dne 11. 11. 2009). Pri tem zakon ne določa roka, v katerem lahko organ odmeri nadomestilo za degradacijo in uzurpacijo prostora.

V obravnavani zadevi ni sporno, da je bila izpodbijana odločba o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora izdana na podlagi pravnomočnih odločb o inšpekcijskih ukrepih, izrečenih na podlagi 152. in 153. člena ZGO-1, saj tožnik tej ugotovitvi ne oporeka.

Prav tako tožnik ne oporeka ugotovitvi toženke, da je v inšpekcijskih odločbah kot nedovoljen poseg navedena nelegalna gradnja verande in betonskega stopnišča na parc. št. 267 k.o. ... ter prvega nadstropja in podstrešja, prizidka pred jugozahodno fasado ter dveh nadstreškov na parc. št. 234 k.o. …, kot neskladen poseg pa je navedena gradnja pritličnega prizidka na parc. št. 243 in 267, obe k.o. ... Samo to pa je v tej zadevi bistveno za utemeljenost izpodbijanega ukrepa.

Razlogi za nepridobitev gradbenega dovoljenja, ki jih tožnik uveljavlja v tožbi, in ugovori o nerazumnosti ugotavljanja uzurpacije in degradacije prostora in odstopanja od dimenzij gradnje, za katere je bilo tožniku izdano potrdilo o priglasitvi del, po več kot 25 letih, na drugačno odločitev zato ne morejo vplivati.

Ker je predmet presoje v tem upravnem sporu zgolj presoja zakonitosti izpodbijane odločbe o odmeri nadomestila za degradacijo in uzurpacijo prostora, tožnik ne more uspeti s tožbenim predlogom, naj sodišče preveri „zakonitost in učinkovitost upravnega organa“ v postopku izdaje gradbenega dovoljenja. Za ugotavljanje morebitne odškodninske odgovornosti tega organa je pristojno sodišče splošne pristojnosti.

Ker v zadevi tudi ni sporna višina odmerjenega nadomestila, je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Sodišče je odločilo brez glavne obravnave, ker dejstva in dokazi, ki jih navaja tožnik, niso pomembni za odločitev (2. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).