Jedro

Toženka ni ugotovila, kakšna je vrednost premoženja, s katerim prizadeta stranka dejansko lahko razpolaga. Tako v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno, zakaj je toženka od vrednosti deleža prizadete stranke odštela celotno vrednost hipoteke, čeprav za to ni podlage v izpisu iz zemljiške knjige z dne 22. 1. 2013, ki je priložen upravnemu spisu. Prav tako toženka ni ugotavljala dejanske višine terjatve, ki je zavarovana s hipoteko, niti tega, v kakšnem deležu je tožnik odgovoren za poplačilo te terjatve, čeprav bi glede na njene preostale ugotovitve te okoliščine utegnile biti za bistvene za odločitev v zadevi.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, odločba Okrožnega sodišča v Ljubljani št. Bpp 100/2013 z dne 15. 2. 2013 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350,00 EUR v roku 15 dni od vročitve sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo ugodila prošnji A.A. (v tem upravnem sporu prizadete stranke) za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) v obliki oprostitve plačila stroškov pravdnega postopka pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani P 1997/2012-IV, razen plačila sodnih taks. Glede izpolnjevanja finančnega kriterija za dodelitev BPP v obrazložitvi povzema dohodke in preživninske obveznosti prizadete stranke, poleg tega pa navaja, da je ta stranka polovični lastnik stanovanjske hiše, ki jo po njegovi izjavi trenutno uporablja nekdanja žena, on pa je izključen iz posesti. Vrednost njegovega polovičnega deleža po posplošeni oceni GURS znaša 86.623,90 EUR, vendar je glede njegovega deleža v zemljiški knjigi vknjižena bančna hipoteka v višini 83.955,00 EUR, kar pomeni, da vrednost deleža prizadete stranke, ki ni obremenjen s hipoteko, znaša manj kot 3.000,00 EUR. Na podlagi teh ugotovitev in ugotovitve, da prizadeta stranka nima drugega premoženja, toženka ugotavlja, da prizadeta stranka izpolnjuje finančni kriterij za dodelitev BPP.

Tožnik se z odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da toženka ni pravilno ugotovila vrednosti premoženja prizadete stranke. Drži sicer ugotovitev o vrednosti deleža na navedeni nepremičnini, prav tako drži, da je pri tej nepremičnini vpisana hipoteka. Vendar pa je ta hipoteka vpisana na celotni nepremični, torej pri obeh deležih. Te okoliščine toženka ni upoštevala, bi pa lahko pripeljala do bistveno drugačnih ugotovitev o višini premoženja prizadete stranke. Ker sta lastnika nepremičnine najverjetneje solidarna dolžnika, bi prizadeta stranka celo v hipotetičnem primeru, da bi se zastavni upnik poplačal le iz njegovega deleža, pridobil terjatev do preostalega solastnika. Hipoteka je bila vknjižena že leta 2003, zato bi bilo treba preveriti še, ali je terjatev, ki je z njo zavarovana, vsaj v določenem deležu že poplačana. Ob upoštevanju teh okoliščin vrednost premoženja prizadete stranke po mnenju tožnika presega mejno vrednost 13.780,00 EUR, zaradi česar prizadeta stranka ni upravičena do BPP. Tožnik zato sodišču predlaga, naj tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni tako, da prošnjo za dodelitev BPP zavrne oziroma jo odpravi, v vsakem primeru pa odloči o stroških v skladu z zakonom oziroma Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu.

Toženka na tožbo ni odgovorila, prizadeta stranka pa je po svoji pooblaščenki vložila odgovor na tožbo, v katerem navaja razloge, zaradi katerih meni, da je kljub lastništvu deleža navedene nepremičnine upravičena do dodelitve BPP.

Tožba je utemeljena.

Po prvem odstavku 13. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) je do BPP upravičena oseba, ki glede na svoj finančni položaj in glede na finančni položaj svoje družine brez škode za svoje socialno stanje in socialno stanje svoje družine ne bi zmogla stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči. Po 14. členu istega zakona se za ugotavljanje lastnega dohodka in premoženja prosilca in njegove družine smiselno uporabljajo tam naštete določbe Zakona o socialnem varstvu, ki so bile nadomeščene z Zakonom o socialnovarstvenih prejemkih (v nadaljevanju ZSVarPre). Ustrezne določbe tega zakona so bile spremenjene z Zakonom za uravnoteženje javnih financ (v nadaljevanju ZUJF), ki v petem odstavku 152. člena določa, da se denarna socialna pomoč – in s tem glede na 14. člen ZBPP tudi BPP – ne dodeli osebi, ki ima prihranke oziroma premoženja, ki se upoštevajo po ZSVarPre in ki dosegajo ali presegajo 13.780,00 EUR.

Med strankama je sporno izključno to, ali je pravilna ugotovitev toženke, da prizadeta stranka nima takega premoženja.

Pri tem tožnica ne ugovarja ugotovitvam toženke, da je kot tako premoženje treba šteti polovični delež stanovanjske hiše v vrednosti 86.623,90 EUR, ne strinja pa se z obrazložitvijo toženke, da je treba od te vrednosti odšteti celotno bančno hipoteko v višini 83.955,00 EUR. Posebej opozarja na to, da je hipoteka vpisana pri celotni nepremičnini in ne le pri deležu prizadete stranke, ter da je z njo zavarovana terjatev iz leta 2003, ki bi lahko bila v vmesnem času vsaj deloma poplačana. Zato ni jasno, zakaj je toženka od vrednosti tožnikovega deleža na nepremičnini odštela celoten znesek hipoteke.

Sodišče se v celoti strinja z navedenimi tožbenimi razlogi, iz katerih izhaja, da toženka ni ugotovila, kakšna je vrednost premoženja, s katerim prizadeta stranka dejansko lahko razpolaga. Tako v obrazložitvi izpodbijane odločbe ni navedeno, zakaj je toženka od vrednosti deleža prizadete stranke odštela celotno vrednost hipoteke, čeprav za to ni podlage v izpisu iz zemljiške knjige z dne 22. 1. 2013, ki je priložen upravnemu spisu. Prav tako toženka ni ugotavljala dejanske višine terjatve, ki je zavarovana s hipoteko, niti tega, v kakšnem deležu je tožnik odgovoren za poplačilo te terjatve, čeprav bi glede na njene preostale ugotovitve te okoliščine utegnile biti za bistvene za odločitev v zadevi.

Sodišče je zato tožbi ugodilo, izpodbijano odločbo v skladu z 2. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) odpravilo in zadevo v skladu s tretjim odstavkom istega člena vrnilo organu, ki je to odločbo izdal, v ponoven postopek. V tem postopku bo toženka morala ugotoviti, kakšna je vrednost premoženja, s katerim lahko prizadeta stranka dejansko razpolaga, pri odločanju o morebitni dodelitvi BPP pa bo lahko upoštevala tudi okoliščine, ki jih prizadeta stranka navaja v odgovoru na tožbo. Te okoliščine namreč niso bile predmet ugotovitvenega postopka oziroma obrazložitve izpodbijane odločbe, zato se sodišče v upravnem sporu do njih ni moglo opredeliti.

Ker v tožbi niso bila navedena nobena dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z določbo druge alineje drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave, na seji.

Kadar sodišče tožbi ugodi in odpravi izpodbijani upravni akt, je tožnik v skladu s tretjim odstavkom 25. člena ZUS-1 upravičen do povračila stroškov postopka v pavšalnem znesku v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (v nadaljevanju Pravilnik). Ker je bila zadeva rešena na seji, kot tožnik pa je v postopku nastopalo Državno pravobranilstvo, se mu priznajo stroški v enaki višini kot stranki, ki bi jo zastopal odvetnik (prvi odstavek 16. člena Zakona o državnem pravobranilstvu), torej 350,00 EUR (drugi odstavek 3. člena Pravilnika).