Jedro

Globe, ki jih v postopku o prekršku izrekajo prekrškovni organi in sodišča, izvršuje pristojni davčni organ na podlagi 212. člena ZDavP-2 in 202. člena ZP-1. Na podlagi določbe 101. člena ZDavP-2 lahko davčni organ v davčnih zadevah sicer dovoli odlog, odpis ali obročno plačilo plačila davčnega dolga, vendar pa se ta določba ne uporablja v zadevah, kjer davčni organ opravlja le izvršbo, ne vodi pa knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti, torej tudi v primeru izterjave glob, izrečenih v prekrškovnem postopku (drugi odstavek 110. člena ZDavP-2).

ZP-1 je del prava o prekrških in zato poleg kazenskega prava del kaznovalnega prava pravnega sistema Republike Slovenije v širšem pomenu. O prekrških in sankcijah za te prekrške ter pogojih za izvršitev teh sankcij, torej tudi za plačilo glob, se zato odloča le v postopku o prekršku. Davčni organ je pristojen zgolj za izterjavo globe, ki je zavezanec ni plačal v roku, ne pa za odpis, delni odpis ali obročno plačevanje take sankcije. Določbe ZDavP-2 o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem odplačevanju davka v primerih ogroženosti preživljanja se zato pri izterjavi glob in stroškov postopka za prekrške ne uporabljajo. Ker se globa za prekrške izreče v prekrškovnem postopku na podlagi določb ZP-1, ki vsebuje tudi določbe o načinu plačila in o prisilni izterjavi, je tudi morebiten odlog ali oprostitev plačila globe mogoče uveljaviti le v prekrškovnem postopku, torej pred za to pristojnim prekrškovnim organom ali sodiščem, ki odloča v postopku o prekršku.

Izrek

I. Tožbi se delno ugodi tako, da se 1. točka izreka sklepa Finančne uprave Republike Slovenije, Finančnega urada ..., št. DT 4933-59097/2017-20 z dne 12. 12. 2017, odpravi ter v tem obsegu zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

II. V vsem preostalem se tožba zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. A. d.d. je na podlagi 202. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) dne 19. 5. 2017 pri Finančni uprava Republike Slovenije vložila predlog za izvršbo zoper tožnika zaradi izterjave globe v znesku 150,00 EUR, ki mu je bila izrečena s plačilnim nalogom št. 15-252055900308 z dne 25. 11. 2015, izvršljivim dne 20. 12. 2016. Skladno s tem predlogom je davčni organ tožniku izdal sklep o davčni izvršbi, št. DT 4933-59097/2017-8 z dne 13. 7. 2017 na tožnikova denarna sredstva na računu pri banki ... d.d. 2. Tožnik je dne 17. 11. 2017 pri Finančni upravi Republike Slovenije, Finančnem uradu ... (v nadaljevanju FURS ali prvostopenjski organ) vložil vlogo za oprostitev plačila globe in stroškov izdaje sklepa o davčni izvršbi, skupaj v višini 160,00 EUR, zahteval pa je tudi, da naj se mu vrnejo stroški bančnih storitev zaradi izvršitve sklepa o davčni izvršbi v višini 38,00 EUR. FURS je s sklepom, št. DT 4933-59097/2017-20 z dne 12. 12. 2017 (v nadaljevanju izpodbijani sklep), tožnikovo vlogo za oprostitev plačila globe in stroškov izdaje sklepa o davčni izvršbi zavrgla (1. točka izreka izpodbijanega sklepa), zahtevek za vračilo stroškov bančnih storitev pa zavrnila (2. točka izreka izpodbijanega sklepa).

3. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je FURS pojasnila, da se v skladu z določbo enajstega odstavka 202. člena ZP-1 z dnem, ko sodišče oziroma prekrškovni organ vloži predlog za prisilno izterjavo, na FURS prenese tudi terjatev v korist državnega proračuna. Pri odločanju o plačilnih ugodnosti za prekrškovne terjatve se upoštevajo pravila ZP-1, saj se po določbi drugega odstavka 110. člena Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju ZDavP-2) določbe tega zakona za prekrškovne terjatve glede odpisa, odloga oziroma obročnega plačevanja davkov ne uporabljajo. ZP-1 možnosti delnega odpisa ali odloga plačila prekrškovnih terjatev ne pozna in se zato tožnikova vloga ne šteje za upravno zadevo. Skladno s tem je FURS na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) tožnikovo vlogo za oprostitev plačila globe in stroškov davčne izvršbe zavrgla.

4. Glede tožnikove vloge za vračilo stroškov bančnih storitev v višini 38,00 EUR za izvršitev sklepa o davčni izvršbi je FURS pojasnila, da je s sklepom o davčni izvršbi odločila, da se izvršba izvede z rubežem denarnih sredstev, ki jim ima dolžnik pri NKBM, d.d. Z izdajo sklepa so davčnemu organu na podlagi 152. člena ZDavP-2 in 66. člena Pravilnika o izvajanju Zakona o davčnem postopku (v nadaljevanju Pravilnik) nastali stroški v višini 10,00 EUR. Sklep o davčni izvršbi je bil izdan upravičeno, iz uradne evidence pa izhaja, da banka tega sklepa o davčni izvršbi do izdaje izpodbijanega sklepa še ni izvršila. V skladu s prvim odstavkom 152. člena ZDavP-2 plača dolžnik vse stroške davčne izvršbe, če je ta upravičena. Ker je bil v tožnikovem primeru postopek davčne izvršbe začet upravičeno, priglašeni stroški bančnih storitev v višini 38,00 EUR bremenijo dolžnika. Skladno s tem je zato FURS njegov zahtevek za vrnitev teh stroškov zavrnila.

5. Po pritožbi tožnika je odločitvi prvostopenjskega organa pritrdilo tudi Ministrstvo za finance, Direktorat za sistem davčnih, carinskih in drugih javnih prihodkov, Sektor za upravni postopek na II. stopnji s področja carinskih in davčnih zadev (v nadaljevanju drugostopenjski organ) in z odločbo št. DT-499-23-12/2018-2 z dne 27. 9. 2018 tožnikovo pritožbo zavrnilo. V obrazložitvi uvodoma povzema vsebino izpodbijanega sklepa in tožnikove pritožbe. Poudarja, da je bil sklep o davčni izvršbi izdan upravičeno, saj so bile za to izpolnjene vse procesne predpostavke. Četudi je bila izvršba upravičena, pa meni, da ni ovire za oprostitev plačila določenih stroškov, ki dolžnika bremenijo v zvezi s postopkom davčne izvršbe. Odpis plačila stroškov po ZDavP-2 sicer ni predviden, vendar pa se v skladu tretjim odstavkom 2. člena ZDavP-2 za vprašanja davčnega postopka, ki niso urejena z mednarodno pogodbo, uporablja določbe ZUP, ta pa v 122. členu predvideva tudi možnost oprostitev plačila stroškov postopka. Oprostitev plačila stroškov postopka pa velja le za stroške organa, ki vodi postopek, torej v konkretnem primeru za oprostitev plačila 10,00 EUR za stroške izvršbe davčnega organa, medtem ko za vračilo stroškov v višini 38,00 EUR, ki so zaradi obdelave sklepa nastali banki, v zakonu ni predvideno. Gre namreč za predmet pogodbenega razmerja med komitentom in banko in zato ni podlage, da bi jih kril prvostopenjski organ. Prav tako je tudi cena storitev, ki jih zaračuna banka, v domeni njene poslovne politike in nanjo davčni organ nima vpliva. Glede na navedeno je torej prvostopenjski organ ravnal pravilno, ko je zahtevo tožnika za vračilo stroškov bančnih storitev zavrnil. 6. Drugostopenjski organ je še ugotovil, da je prvostopenjski organ odločil le o tožnikovi vlogi za oprostitev plačila globe in za vračilo bančnih stroškov izvršitve sklepa o izvršbi, ne pa o njegovi vlogi za oprostitev plačila stroškov, ki so nastali davčnemu organu in bo o tem moral presoditi v nadaljevanju postopka.

7. Tožnik se z odločitvijo tožene stranke ne strinja. V prošnji za oprostitev stroškov ali odpisa dolga, in sicer 150,00 EUR globe ter 10,00 EUR stroškov postopka, je navedel, da je slabega zdravja in zato ne dobi zaposlitve, pač pa živi od denarne socialne pomoči. O njegovi prošnji sploh ni bilo odločeno, pač pa je bila zavržena. Predlaga, naj se njegovo prošnjo preuči, preveri njegove življenjske razmere in finačno stanje ter ga oprosti plačila globe in stroškov postopka. Z vlogo je zaprosil tudi za vrnitev 38,00 EUR stroškov, ki so mu nastali pri banki. Te stroške se je od njega zahtevalo preuranjeno, saj postopek zaenkrat še ni končan, ker je zoper sklep o izvršbi vložil tožbo. Bančni stroški so torej nastali po krivdi finančnega organa in naj jih zato ta tudi poravna. Njegove življenjske razmere so težke, saj se komajda prebija iz meseca v mesec in zato prosi, da se ga oprosti tako plačila globe, kot tudi stroškov davčnega organa in banke.

8. Tožena stranka, ki je sodišču posredovala upravne spise, na tožbo po vsebini ni odgovorila.

K točki I izreka:

9. Tožba je glede 1. točke izreka izpodbijanega sklepa utemeljena, in sicer glede odločitve o tožnikovi prošnji za oprostitev plačila stroškov izdaje sklepa o izvršbi.

10. Tožena stranka je s 1. točko izreka izpodbijanega sklepa zavrgla tožnikovo vlogo za odpis dolga po sklepu o davčni izvršbi, št. DT 4922-59097/2017-8 z dne 13.7. 2017. S tem sklepom je dovolila, da se zoper tožnika začne postopek davčne izvršbe zaradi izterjave zneska globe v znesku 150,00 EUR, ki mu jo je A. d.d. izrekla s plačilnim nalogom št. 15-252055900308 z dne 25. 11. 2015, ki je postal izvršljiv dne 20. 12. 2016, določila pa tudi, da mora plačati stroške izdaje sklepa o davčni izvršbi v višini 10,00 EUR, ki so mu bili odmerjeni v skladu s Pravilnikom. Tožnik je z vlogo zaprosil tako za odpis globe, kot tudi za odpis stroškov postopka.

11. Sodišče ugotavlja, da je odločitev tožene stranke v delu, ki se nanaša na izterjavo globe, pravilna in utemeljena. V tem delu se pridružuje ugotovitvam tožene stranke v prvostopenjskem sklepu in drugostopenjski odločbi ter se nanje sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), napačna pa je odločitev glede tožnikove vloge v delu, kjer je zaprosil za oprostitev plačila stroškov postopka davčne izvršbe.

12. Globe, ki jih v postopku o prekršku izrekajo prekrškovni organi in sodišča, izvršuje pristojni davčni organ na podlagi 212. člena ZDavP-2 in 202. člena ZP-1. Na podlagi določbe 101. člena ZDavP-2 lahko davčni organ v davčnih zadevah sicer dovoli odlog, odpis ali obročno plačilo plačila davčnega dolga, vendar pa se ta določba ne uporablja v zadevah, kjer davčni organ opravlja le izvršbo, ne vodi pa knjigovodskih davčnih evidenc o odmeri teh obveznosti, torej tudi v primeru izterjave glob, izrečenih v prekrškovnem postopku (drugi odstavek 110. člena ZDavP-2). ZP-1 je del prava o prekrških in zato poleg kazenskega prava del kaznovalnega prava pravnega sistema Republike Slovenije v širšem pomenu. O prekrških in sankcijah za te prekrške ter pogojih za izvršitev teh sankcij, torej tudi za plačilo glob, se zato odloča le v postopku o prekršku. Davčni organ je pristojen zgolj za izterjavo globe, ki je zavezanec ni plačal v roku, ne pa za odpis, delni odpis ali obročno plačevanje take sankcije. Določbe ZDavP-2 o odpisu, delnem odpisu, odlogu in obročnem odplačevanju davka v primerih ogroženosti preživljanja, se zato pri izterjavi glob in stroškov postopka za prekrške ne uporabljajo. Ker se globa za prekrške izreče v prekrškovnem postopku na podlagi določb ZP-1, ki vsebuje tudi določbe o načinu plačila in o prisilni izterjavi, je tudi morebiten odlog ali oprostitev plačila globe mogoče uveljaviti le v prekrškovnem postopku, torej pred za to pristojnim prekrškovnim organom ali sodiščem, ki odloča v postopku o prekršku. Tako je tudi stališče ustaljene upravnosodne prakse (primeroma v sodbah Upravnega sodišča RS, št. I U 418/2016, I U 285/2016, II U 87/2016, I U 125/2015, I U 1416/1010, in drugih).

13. Glede na navedeno sodišče soglaša s toženo stranko, da prošnja za odpis globe ni upravna stvar, o kateri bi odločala tožena stranka kot upravni organ, pač pa sodi v pristojnost odločanja prekrškovnega organa in je zato tožnikovo vlogo v delu, ki se nanaša na odpis globe, na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP utemeljeno zavrgla. Po tej zakonski določbi namreč upravni organ vlogo zavrže, če zadeva, na katero se nanaša, ni upravna stvar. Iz tega razloga zato tožena stranka tudi utemeljeno ni preverjala tožnikovih navedb o slabem finančnem in socialnem položaju.

14. Ni pa utemeljena odločitev tožene stranke, ki je tožnikovo vlogo za odpis dolga zavrgla tudi v delu, ki se nanaša na stroške postopka davčne izvršbe. Do tega se FURS v obrazložitvi izpodbijanega sklepa ni opredelila, drugostopenjski organ pa napačno pojasnil, da o tem delu tožnikove vloge še ni odločeno in da lahko prvostopenjski organ glede tega dela prošnje še sprejme odločitev. FURS je namreč zavrgla celotno tožnikovo vlogo za odpis dolga po sklepu o davčni izvršbi, torej ne le v delu, kjer je zaprosil za oprostitev plačila globe, pač pa tudi v delu, kjer je zaprosil za oprostitev plačila stroškov postopka po tem sklepu. Zgolj dejstvo, da se do tega FURS v obrazložitvi ni opredelila, ne pomeni, da o tem tudi ni odločila. Odločitev, ki jo sprejme upravni organ, se namreč določi v izreku sklepa, obrazložitev pa tako odločitev zgolj pojasni. Ker je v konkretnem primeru FURS tožnikovo vlogo zavrgla v celoti, je torej sprejela odločitev tudi glede stroškov izdaje sklepa o izvršbi, le da te svoje odločitve ni pojasnila in je zato njena obrazložitev nepopolna.

15. Drugostopenjski organ je v obrazložitvi svoje odločitve sicer pravilno pojasnil, da ni ovire za oprostitev plačila določenih stroškov, ki dolžnika bremenijo v zvezi s postopkom davčne izvršbe, kolikor za to izpolnjuje pogoje. ZDavP-2 odpisa stroškov postopka ne pozna, vendar pa je v skladu z 2. členom tega zakona za ta vprašanja dopustno uporabiti določbe ZUP, ki v 122. členu predvideva možnost oprostitve plačila stroškov postopka. Organ, ki vodi postopek, lahko oprosti stranko plačila vseh stroškov ali dela stroškov, če spozna, da jih ta ne more plačati brez škode za nujno preživljanje same sebe in svoje družine; sklep o tem pa izda na predlog stranke na podlagi potrdila o njenem premoženjskem stanju, ki ga izda pristojni davčni organ (prvi odstavek 122. člena ZUP). Oprostitev plačila stroškov velja za izdatke organa, ki vodi postopek, kot so potni stroški uradnih oseb, izdatki za priče, izvedence, tolmače, ogled, oglase ipd., ter za položitev varščine za stroške (tretji odstavek 122. člena ZUP). Drugostopenjski organ je torej pravilno pojasnil, da možnost oprostitve plačila stroškov izdaje sklepa o davčni izvršbi obstaja. Četudi FURS o takemu tožnikovemu predlogu ni odločila, pa je drugostopenjski organ njeno odločitev, da se tožnikova vloga tudi glede predloga za oprostitev plačila teh stroškov zavrže, potrdil, namesto da bi odločitev FURS v tem delu in bodisi sam odločil o tem tožnikovem predlogu bodisi zadevo vrnil FURS v ponovno odločanje.

16. Skladno z opisanimi ugotovitvami je zato sodišče odločitev tožene stranke v 1. točki izreka izpodbijanega sklepa zaradi zmotne uporabe materialnega prava, posledično pa nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja glede tožnikove (ne)zmožnosti plačila stroškov izdaje sklepa o davčni izvršbi na podlagi 4. in 2. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo ter v tem obsegu vrnilo FURS v ponovno odločanje, v katerem mora ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti.

K točki II izreka:

17. Tožba glede 2. točke izreka izpodbijanega sklepa ni utemeljena.

18. Tožnik je z vlogo zahteval, naj mu FURS povrne 38,00 EUR, kolikor mu je kot svoje stroške odmerila banka zaradi realizacije sklepa o davčni izvršbi. Meni namreč, da je FURS ta sklep poslala banki preuranjeno, saj je zoper njeno odločitev vložil tožbo. Sodišče tožnikovemu stališču ne sledi.

19. Po določbi prvega odstavka 87. člena ZDavP-2 pritožba ne zadrži izvršitve odmerne odločbe, če ni s tem zakonom določeno drugače. Ker je bil v sklepu o davčni izvršbi, ki je bil izdan tožniku, določen rok, do katerega bi moral poravnati odmerjene obveznosti, je ta odločba postala izvršljiva s potekom roka za izpolnitev obveznosti (četrti odstavek 224. člena ZUP), to je v konkretnem primeru dne 20. 12. 2016. Četudi je tožnik zoper sklep o davčni izvršbi vložil tožbo, to na izvršljivost sklepa o davčni izvršbi ne vpliva in zato ne drži tožnikova navedba, da je tožena stranka sklep o davčni izvršbi poslala v izvršitev banki preuranjeno. Sklep o davčni izvršbi, ki je izvršljiv, je namreč veljaven izvršilni naslov. S tem je tudi pravilna odločitev tožene stranke, ki je tožnikovo vlogo za vračilo bančnih stroškov izvršitve sklepa o davčni izvršbi zavrnila, pravilno pa tudi pojasnila, da je način in višina zaračunavanja tovrstnih stroškov stvar poslovne odločitve banke, oziroma pogodbenega razmerja, ki ga je tožnik sklenil z banko ob tem, ko je tam odprl svoj osebni račun.

20. Na podlagi navedenega sodišče zaključuje, da je odločitev tožene stranke v 2. točki izreka izpodbijanega sklepa pravilna in utemeljena na zakonu ter je zato v tem delu tožnikovo tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo.