Jedro

Če stranka ne predloži listin, s katerimi dokazuje izpolnjevanje pogojev za oprostitev plačila sodnih taks, v roku, ki ga določa ZST, potem sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o predlogu, njeno prošnjo zavrne kot neutemeljeno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za oprostitev sodnih taks v upravnem sporu, ki ga je tožeča stranka vložila skupaj s pritožbo zoper sodbo U 1799/2004-16 z dne 13. 2. 2006. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da tožeča stranka kljub pozivu sodišča ni predložila vseh dokazil, ki jih mora na podlagi tretjega odstavka 13. člena Zakona o sodnih taksah (ZST; Uradni list RS, št. 20/04-UPB1) priložiti predlogu za oprostitev plačila sodnih taks. Zaradi tega ni izkazala, da bi bila s plačilom sodne takse v času vložitve predloga občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani.

Tožeča stranka v pritožbi zoper sklep navaja, da je navedla vsa potrebna dejstva in predložila vse dokaze, ki so potrebni za oprostitev plačila sodnih taks. Predloženi dokazi so bili časovno odmaknjeni, ker jih v trenutku vložitve pritožbe ni mogla pridobiti. Pritožbi dodatno prilaga potrdilo o vpisu v evidenco brezposelnih oseb z dne 24. 4. 2006; potrdilo z dne 5. 4. 2006 o tem, da ni vložila napovedi za odmero dohodnine za leto 2004 in potrdilo z dne 24. 4. 2006 o višini katastrskega dohodka. To so aktualna potrdila, ki pomenijo nadaljevanje tistih, ki jih je že priložila, saj gre za kontinuirano stanje brezposelnosti in dohodkov. Z materjo in njenim zakoncem, ki pa ni oče tožeče stranke, živijo v istem stanovanju, vendar ne tudi v skupni ekonomski skupnosti. Mati tožeči stranki pomaga pri preživljanju. Ponovno predlaga, da jo sodišče oprosti plačila sodnih taks in stroškov postopka.

Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Vrhovno sodišče je pri obravnavi pritožbe uporabilo določbe Zakona o upravnem sporu (ZUS-1; Uradni list RS, št. 105/06), saj se po prvem odstavku 107. člena ZUS-1 glede pravnih sredstev, vloženih do 1. 1. 2007, uporabljajo določbe ZUS-1, če izpolnjujejo pogoje za pritožbo po ZUS-1. V prvem odstavku 13. člena ZST je določeno, da sodišče v celoti ali deloma oprosti plačila taks stranko, če bi bila s plačilom taks občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja sama ali se preživljajo njeni družinski člani. Po tretjem odstavku istega člena izda sodišče sklep o oprostitvi sodnih taks na predlog stranke. Predlogu mora stranka predložiti svojo zadnjo odločbo o dohodnini in zadnje odločbe o dohodnini družinskih članov iz prvega odstavka tega člena, potrdilo o svojih dohodkih in dohodkih družinskih članov iz prvega odstavka tega člena v zadnjih treh mesecih pred vložitvijo vloge za oprostitev ter potrdilo o premoženjskem stanju.

Tudi po presoji vrhovnega sodišča tožeča stranka kljub pozivu sodišča predlogu za oprostitev plačila sodnih taks ni predložila vseh listin, ki so taksativno navedene v tretjem odstavku 13. člena ZST. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo naslednji pomanjkljivosti: odločba o dohodnini se nanaša na leto 2003, čeprav je tožeča stranka predlog za oprostitev vložila leta 2006; obvestili o višini pokojnin za osebi s katerima živi v skupnem gospodinjstvu, pa se nanašata zgolj na mesec februar 2006, ne pa za zadnje tri mesece pred vložitvijo predloga za oprostitev sodnih taks kot določa ZST. Sodišče prve stopnje je napačno presodilo potrdilo, ki ga je izdal Zavod za zaposlovanje RS, OE Ljubljana z dne 12. 1. 2005, saj iz njegove vsebine izhaja, da tožeča stranka ni prijavljena v evidenci brezposelnih oseb. Zato bi bilo to potrdilo neupoštevno tudi, če bi se nanašalo na leto 2006. Vendar ta napačna presoja ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa.

Iz navedenega izhaja, da tožeča stranka res ni priložila vseh dokazil o izpolnjevanju pogojev za oprostitev plačila sodnih taks. To v pritožbi priznava celo sama. Njena navedba, da jih ni priložila zato, ker jih v trenutku vlaganja pritožbe ni mogla pridobiti, je pavšala in zato neupoštevna. Poleg tega bi jih tožeča stranka lahko pridobila v dodatnem 8-dnevnem roku, ki ji ga je v pozivu dalo sodišče prve stopnje. Dokazila, ki jih prilaga pritožbi, so vložena prepozno, saj morajo biti dokazila priložena že ob predlogu oziroma najkasneje ob pozivu na dopolnitev predloga. Enako velja za navedbe o tem, da tožeča stranka s svojo materjo in njenim zakoncem ne živi v isti ekonomski skupnosti. V prvem odstavku 70. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS; Uradni list RS, št. 50/97, 70/00, 92/05 - odločba US in 45/06 - odločba US) je namreč določeno, da sme pritožnik v pritožbi navajati nova dejstva in dokaze le, če izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca postopka na prvi stopnji, česar pa tožeča stranka ni storila.

O novem predlogu za oprostitev plačila sodnih taks in stroškov postopka, ki ga je podala tožeča stranka v obravnavani pritožbi pa vrhovno sodišče ne more odločati, saj je za odločanje pristojno sodišče prve stopnje. To je določal prvi odstavek 169. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB2; Uradni list RS, 36/04), ki je veljal v času vložitve predloga stranke, sedaj pa enako določa prvi odstavek 12. člena ZST-1 (Uradni list RS, št. 37/08).

Vrhovno sodišče je na podlagi določbe 366. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Uradni list RS, št. 73/07-UPB3, 45/08-ZArbit, 45/08, 111/08 - odločba US in 121/08 - sklep US) v zvezi s 1. odstavkom 22. člena ZUS-1, ki določa, da se ZPP primerno uporablja tudi za vprašanja postopka, ki v ZUS-1 niso urejena, uporabilo določbo 76. člena ZUS-1 in zavrnilo pritožbo tožeče stranke zoper sklep s katerim je bila njena tožba zavržena.