31. 5. 2011

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Saša Mikliča, Ljubljana, na seji 31. maja 2011

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o volitvah v Državni zbor (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo) in Zakona o lokalnih volitvah (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo in 45/08) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku navedena zakona, ker meni, da kot slovenski državljan niti na državni niti na lokalni ravni nima ustavno zajamčene možnosti neposrednega izvrševanja oblasti, ampak se ga sili na volitvah izbirati svoje predstavnike. Ljudstvo kot suveren naj bi bilo s tem prisiljeno svojo oblast izvrševati le prek predstavnikov in naj bi bilo prikrajšano za svojo neodtujljivo suverenost ter pravico do samoodločanja. V zvezi s temi očitki se sklicuje na drugi odstavek 3. člena Ustave. Zatrjuje kršitev 25. člena Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 7/71, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – MPDPP) ter kršitev 1. in 4. člena, 2. točke 20. člena ter 21., 28. in 29. člena Splošne deklaracije človekovih pravic.

2.Zakon o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo – v nadaljevanju ZUstS) določa v drugem odstavku 24.b člena, kaj mora vsebovati pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona ali drugega predpisa. Med drugimi zahtevami je izrecno določeno, da mora pobuda vsebovati navedbo razlogov neskladnosti predpisa z Ustavo ali zakonom (drugi odstavek 24.b člena v zvezi s tretjo alinejo prvega odstavka 24.b člena ZUstS). Pobudnik mora torej jasno navesti, v čem je protiustavnost izpodbijane zakonske ureditve oziroma protiustavnost ali nezakonitost podzakonskega predpisa. Protiustavnosti pa ni mogoče utemeljiti zgolj s sklicevanjem na 3. člen Ustave in s tem povezanimi pavšalnimi očitki, da na državni in lokalni ravni niso zagotovljene ustavno zajamčene možnosti neposrednega izvrševanja oblasti ter da se slovenske državljane sili na volitvah izbrati svoje predstavnike, kar ne nazadnje tudi ne drži. Predvidevanje, da bo Ustavno sodišče iz tako skopih trditev sámo ugotavljalo, koliko so lahko takšni očitki upoštevni za presojo protiustavnosti izpodbijanih zakonov, in jih presojalo v okviru pobude, ki je posebno pravno sredstvo, zahtevi iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS ne zadosti.

3.Po tretjem odstavku 25. člena ZUstS Ustavno sodišče pobudo zavrže, če niso izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 24.b člena ZUstS. Ker pobuda ne izpolnjuje pogojev iz navedenega člena ZUstS, jo je Ustavno sodišče zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS v sestavi: podpredsednik mag. Miroslav Mozetič ter sodnice in sodniki dr. Mitja Deisinger, dr. Etelka Korpič – Horvat, Jasna Pogačar, mag. Jadranka Sovdat, Jože Tratnik in Jan Zobec. Sklep je sprejelo soglasno.

mag. Miroslav Mozetič

Podpredsednik