10. 12. 2004

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž., ki ga zastopa B. B., odvetnik v Z., na seji senata dne 24. novembra 2004 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba A. A. zoper sklep Višjega sodišča v Celju št. Cp 1290/2003 z dne 8. 10. 2003 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Velenju št. P 334/2002 z dne 28. 4. 2003 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

Sodišče prve stopnje je v pravdi zaradi motenja posesti s sklepom, ki ga je Višje sodišče potrdilo, zavrnilo pritožnikov tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je tožena stranka z zasaditvijo žive meje na delu njenega zemljišča ob reki motila pritožnikovo posest služnostne pravice hoje po tem delu zemljišča. Glede na to je zavrnilo tudi zahtevka na odstranitev žive meje in na prepoved bodočih motilnih dejanj.

Sodišči sta ugotovili, da tožnik ni uspel dokazati, da je sporno pot uporabljal, ter da nasaditev žive meje na tem delu zemljišča ni motitveno dejanje, ker pritožnik za hojo ob reki lahko uporablja lažje dostopno in uhojeno pot v neposredni bližini spornega dela zemljišča.

Pritožnik v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 22. člena Ustave. Sodišči naj bi z zavrnitvijo njegovega tožbenega zahtevka kršili določbe Zakona o vodah (Uradni list RS št. 67/2002 - ZV-1). Meni, da ima vsak državljan pravico hoditi ob reki in da gre za "neko vrsto ex lege služnosti". Če mu lastnik zemljišča to onemogoči, naj bi bilo podano motenje te pravice, zato naj bi bila tudi odločitev sodišč v obravnavanem primeru napačna.

B.

Ustavno sodišče ni instanca sodiščem, ki odločajo v pravdnem postopku in v postopku z ustavno pritožbo ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava. Skladno s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče izpodbijano sodno odločbo preizkusi le glede vprašanja, ali so bile z njo kršene zatrjevane človekove pravice ali temeljne svoboščine. Takšnih kršitev pa pritožnik ne izkaže. Pritožnik sicer zatrjuje kršitev pravice do enakega varstva pravic iz 22. člena Ustave. Ta pravica je ustavno procesno jamstvo, zato je ni mogoče utemeljevati z navedbo, da je odločitev po vsebini napačna. Prav to pa pritožnik izpodbijani sodni odločbi očita. Zgolj dejstvo, da je odločitev sodišč drugačna od tiste, s katero bi soglašal pritožnik, pa tudi ne zadostuje za sklep o kršitvi navedene ustavne pravice.

Tudi s sklicevanjem na določbo 38. člena ZV-1 pritožnik v obravnavanem postopku zaradi motenja posesti ne more uspeti.

Navedena določba lastniku priobalnega zemljišča nalaga obveznost vsakomur dopustiti neškodljiv prehod čez svoje zemljišče do vodnega dobra. Prepoveduje mu tudi postavljanje objektov ali drugih ovir, ki bi preprečevale prost prehod.

Posledice nespoštovanja te določbe so urejene v določbah o inšpekcijskem nadzoru in v kazenskih določbah. V postopku zaradi motenja posesti, v katerem sodišče daje posestno varstvo glede na zadnje stanje posesti in glede na nastalo motenje, pa mora tožeča stranka poleg motitvenega dejanja dokazati tudi zadnje posestno stanje. Zgolj pravica do prehoda preko priobalnega zemljišča, ki za pritožnika izhaja iz 38. člena ZV-1, še ne pomeni, da je pritožnik sporno pot dejansko uporabljal. Tega pa - kot sta v obravnavanem primeru ugotovili sodišči - pritožnik ni uspel dokazati.

Ker očitno ne gre za kršitev človekove pravice iz 22. člena Ustave, kot jo zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata mag. Marija Krisper Kramberger ter člana Jože Tratnik in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

mag. Marija Krisper Kramberger