Jedro

Zavarovalnica lahko v primeru, da sklenitelj zavarovanja kaj neresnično prijavi ali opusti dolžno obvestilo, pa tega ne stori namenoma, po svoji izbiri v enem mesecu od dneva, ko je izvedela za neresničnost ali nepopolnost prijave, izjavi, da razdira pogodbo ali predlaga zvišanje premije v sorazmerju z večjo nevarnostjo (1. odstavek 909. člena ZOR).

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Šentjurju, opr. št. 1 I 2003/00945 z dne 12.2.2004 razveljavi tudi v 1. in 3. točki izreka in tožbeni zahtevek, na podlagi katerega bi bil toženec dolžan plačati tožeči stranki 15.730,00 SIT (sedaj 65,64 EUR) z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini glavnice ter izvršilne stroške v znesku 12.400,00 SIT (sedaj 51,74 EUR), zavrne.

Tožeča stranka je dolžna tožencu povrniti 198,51 EUR pravdnih stroškov prvostopnega postopka in 167,36 EUR pritožbenih stroškov, oboje v 15 dneh pod izvršbo, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

Za sojenje v tej zadevi je pristojno Višje sodišče v Ljubljani, ker je bila pristojnost, s sklepom predsednika Vrhovnega sodišča RS št. Su 72/2009 - 14 z dne 19.3.2009, prenešena z Višjega sodišča v Celju na Višje sodišče v Ljubljani.

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Šentjurju z dne 12.2.2004 v 1. in 3. točki izreka ter torej tožencu naložilo, da tožeči stranki plača 65,64 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi v višini glavnice in izvršilne stroške v znesku 51,74 EUR. Naložilo mu je še, da povrne tožeči stranki njene nadaljnje pravdne stroške.

Proti sodbi se pritožuje toženec, ki uveljavlja pritožbena razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo tako spremeni, da tožbeni zahtevek zavrne. V pritožbi se sklicuje na zapis na polici za zavarovanje avtomobilske odgovornosti, na podlagi katerega lahko zavarovalnica popravlja polico le v 30 dneh od njene izstavitve. Nadalje pritožnik meni, da je prvo sodišče napačno uporabilo materialno pravo, sodba pa tudi ne vsebuje vseh razlogov o odločilnih dejstvih. Odločilna okoliščina je, kdaj je zavarovalnica izvedela za okoliščino, ki ji daje opcijsko pravico razdora pogodbe oziroma zahtevek za zvišanje premije in kdaj je takšen zahtevek podala. Navedena določba ZOR-a namreč določa enomesečni rok. Pomembnih okoliščin v zvezi s pravočasnostjo zahteve zavarovalnice ni niti v dejanskih navedbah tožeče stranke, niti v razlogih sodišča prve stopnje. Pritožba opozarja še na določbo 2. odstavka 909. člena ZOR.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na določbo 1. odstavka 909. člena ZOR, ki določa, da lahko zavarovalnica v primeru, da sklenitelj zavarovanja kaj neresnično prijavi ali opusti dolžno obvestilo, pa tega ne stori namenoma, po svoji izbiri v enem mesecu od dneva, ko je izvedela za neresničnost ali nepopolnost prijave, izjavi, da razdira pogodbo, ali predlaga zvišanje premije v sorazmerju z večjo nevarnostjo. Pritožba utemeljeno opozarja, da niti pri trditvah tožeče stranke, niti v ugotovitvah prvostopnega sodišča ni najti dejstev, ki bi izkazovala, kdaj je tožeča stranka izvedela za neresničnost oziroma nepopolnost prijave oziroma kdaj je predlagala tožencu zvišanje premije. Skratka niso zatrjevana, niti ugotovljena dejstva, na podlagi katerih bi se lahko sklepalo, da je zavarovalnica svoj zahtevek za zvišanje premije podala v določenem enomesečnem roku. Utemeljeno pa se pritožba sklicuje tudi na določbo 2. odstavka 909. člena ZOR, ki jo prvo sodišče ni uporabilo. V 2. odstavku 909. člena ZOR pa je določeno, da je v primeru, če zavarovalnica v roku iz 1. odstavka 909. člena ZOR predlaga zvišanje premije, pa sklenitelj zavarovanja ne sprejme njenega predloga v 14 dneh od dneva, ko ga je prejel, pogodba po samem zakonu razdrta. Iz trditev tožeče stranke oziroma ugotovitev sodišča prve stopnje ne izhaja, kdaj je toženec zahtevek zavarovalnice za zvišanje premije prejel, zlasti pa ne, da bi ga sprejel. Tako v določbah 909. člena ZOR ni podlage, na kateri bi lahko tožeča stranka terjala znesek zvišane premije. Iz navedb v tožbi in iz dejanskih ugotovitev prvega sodišča torej ne izhaja utemeljenost tožbenega zahtevka in ga je zato treba zavrniti. Pritožbeno sodišče je zato sodbo na podlagi določbe 4. točke 358. člena ZPP, veljavnega na dan prvostopnega sojenja, spremenilo tako, kot izhaja iz izreka drugostopne sodbe.

V posledici uspele pritožbe je tožeča stranka dolžna tožencu povrniti prvostopne in pritožbene stroške. Odmerjeni so v skladu z odvetniško in taksno tarifo, podrobnejša odmera pa je razvidna iz stroškovnika na list. št. 31 in list. št. 43 spisa.