Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Po drugem v zvezi s prvim odstavkom 367. člena Obligacijskega zakonika pobotni ugovor pretrga zastaranje in glede tega ima enake učinke kot tožba. V primeru neutemeljenosti tožbenega zahtevka ali umika tožbe sodišče o pobotnem ugovoru ne bo odločalo. Toženec bo moral tedaj vložiti novo tožbo, vendar to ni razlog proti obstoju litispendence zaradi procesnega pobotnega ugovora
I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
II. Tožeča stranka je dolžna v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje povrniti toženi stranki 149,33 EUR stroškov tega pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po vročitvi tega sklepa sodišča druge stopnje dalje do plačila.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrglo tožbo. Ugotovilo je, da tožeča stranka vtožuje plačilo računov št. 20151085 z dne 30. 10. 2015 v znesku 6.697,80 EUR in št. 20151082 z dne 23. 10. 2015 v znesku 3.050,00 EUR. Tožbo oziroma predlog za izvršbo je vložila 24. 10. 2019. Na predlog tožene stranke je pribavilo in vpogledalo v spis I Pg 73/2017 Okrožnega sodišča na ..., kjer tožeča (tam tožena) stranka uveljavlja procesni pobotni ugovor na podlagi istih računov, kot jih vtožuje v tem postopku. Procesni pobotni ugovor je uveljavljala v pripravljalni vlogi z dne 5. 7. 2017, ki je bila vročena toženi (tam tožeči) stranki 11. 7. 2017. V obeh zadevah terja plačilo za opravljene storitve na podlagi izpolnitve podjemne pogodbe. Ker je tožeča stranka v zadevi Okrožnega sodišča na Ptuju tukaj vtoževano terjatev uveljavljala v pobot že v letu 2017 in je bila vloga vročena toženi stranki 11. 7. 2017, kar je pred vložitvijo predmetne tožbe s predlogom za izvršbo 24. 10. 2019, je utemeljen ugovor litispendence.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo tožeča stranka po pooblaščeni odvetniški pisarni iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP. V pritožbi navaja, da je vložila tožbo z namenom pretrganja zastaranja, saj bi v nasprotnem lahko njen zahtevek na podlagi računov zastaral. Sodišče mora v izogib poteku zastaralnega roka počakati na sodbo v zadevi I Pg 73/2017 in če bo tam ugovor zavrnjen, bo imela tožeča stranka možnost v tem postopku vtoževati terjatve.
3. Tožena stranka v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški pisarni navaja, da je tožeča stranka pretrgala zastaranje vtoževanih terjatev s postavitvijo ugovora procesnega pobotanja v pravdnem postopku I Pg 73/2017 in vložitev samostojne tožbe ni bila potrebna.
4. Pritožba ni utemeljena.
5. Tožeča stranka ne prereka dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje: da je najprej vložila procesni pobotni ugovor na podlagi dveh računov pred Okrožnim sodiščem na Ptuju in da je dobri dve leti kasneje vložila še predmetno tožbo za plačilo istih dveh računov na podlagi izpolnitve podjemne pogodbe (5. in 7. točka obrazložitve sklepa). V pritožbi neutemeljeno navaja, da je predmetno tožbo vložila z namenom pretrganja zastaranja, da bi v nasprotnem primeru njen zahtevek na podlagi računov zastaral in da mora sodišče v izogib poteku zastaralnega roka počakati na sodbo v zadevi pred Okrožnim sodiščem na Ptuju ter če bo tam ugovor zavrnjen, bo imela možnost v tem postopku vtoževati terjatve. Njeno stališče torej je, da s procesnim pobotnim ugovorom pred Okrožnim sodiščem na Ptuju ni pretrgala zastaranja terjatve po obeh računih, kar je zmotno. Po drugem v zvezi s prvim odstavkom 367. člena Obligacijskega zakonika pobotni ugovor pretrga zastaranje in glede tega ima enake učinke kot tožba1. V primeru neutemeljenosti tožbenega zahtevka ali umika tožbe sodišče o pobotnem ugovoru ne bo odločalo. Toženec bo moral tedaj vložiti novo tožbo, vendar to ni razlog proti obstoju litispendence zaradi procesnega pobotnega ugovora2. Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo zaradi učinka litispendence na podlagi tretjega odstavka 189. člena ZPP.
6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi druge točke 365. člena ZPP zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
7. Zaradi neuspeha s pritožbo mora tožeča stranka povrniti toženi stranki potrebne stroške tega pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 155. člena ZPP).
8. Sodišče prve stopnje je priznalo toženi stranki nagrado za sestavo odgovora na pritožbo 200 točk po drugi točki tarifne št. 21 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), 2 % pavšal za izdatek za stranko oziroma 4 točke po tretjem odstavku 11. člena OT, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT. Skupaj znašajo stroški 149,33 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006. 1 T. Zima Jenull, Materialnopravni in procesni vidik pobota, Pravosodni bilten (PB), št. 2/2017, str. 127 in 129. 2 Sklep VS RS II Ips 131/2019, opomba št. 7, ki se sklicuje na komentar A. Galič, stran 221 in sklep II Ips 906/2008; tudi sklepa VSL II Cp 1464/98, VSL I Cpg 244/2012.