Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

Sodba II Ips 67/97

ECLI:SI:VSRS:1998:II.IPS.67.97 Civilni oddelek

lastninska pravica pridobitev gradnja na tujem zemljišču osebna služnost užitek enostanski posegi užitkarja v nepremičnino
Vrhovno sodišče
28. maj 1998
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnik v tem pravdnem postopku uveljavlja dva pravna naslova za pridobitev lastninske pravice na originaren način, in sicer gradnjo na tujem svetu in priposestvovanje. Za oba pridobitna načina je bistveno, da med graditeljem in lastnikom zemljišča ne obstaja nobeno pravno razmerje, ki bi sicer dovoljevalo rabo ali užitek stvari, ne pa pridobitve lastninske pravice. Če kakšno razmerje med njima obstaja, pogojev za originarno pridobitev lastninske pravice ni.

Originarna pridobitev lastninske pravice je izjema, ki jo je treba ozko tolmačiti. Gre za odstop od pravila superficies solo cedit in pravila absolutnosti lastninske pravice, ne glede na čas in dejansko izvrševanje.

Iz zemljiškoknjižnih podatkov je razvidno, da je že na samem začetku med lastnikom nepremičnine in cerkovnikom obstajalo pravno razmerje, ki ga je po pravnih pravilih Občega državljanskega zakonika bilo mogoče kvalificirati kot osebno služnost (par. 509 - 530). Gre za užitek stanovanjske hiše in pa zemljišča, ki sodi zraven. Enostranski posegi užitkarja v nepremičnino (adaptacije, dozidava, prizidava), niso podlaga za spremembo lastninske pravice oz. za pridobitev lastninske pravice na v užitek dani nepremičnini.

Izrek

Revizija se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev lastninske pravice na stanovanjski hiši S., na gospodarskem poslopju in funkcionalnem zemljišču, vse na parc.št. 1143, vl.št. 189 k.o..., dopustitev geodetske odmere ter izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke in prvostopno sodbo potrdilo.

Proti sodbi sodišča druge stopnje je vložila revizijo tožeča stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Revizijskemu sodišču predlaga, da obe sodbi razveljavi in razsodi tako, da bo tožnikovemu tožbenemu zahtevku v celoti ugodeno, toženi stranki pa naloženo, da povrne vse stroške tega postopka tožeči stranki. Podrejeno predlaga, da naj revizijsko sodišče obe sodbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V reviziji trdi, da sta obe sodišči zanemarili dejstvo, da so vsi objekti, ki so v tem postopku sporni, last tožnika. Že prvotna hiša je bila zgrajena s sredstvi in delom pravnega prednika tožnika in le zemljišče je bilo takrat last srenje in cerkve. Določen je bil le namen, in sicer, da naj bo zemljišče namenjeno za potrebe mežnarije, ki naj bi pripadala takratni podružnični cerkvi S. Nobenega dogovora ni bilo, čigavi bodo objekti, ki bodo zgrajeni na tem zemljišču. Prav nasprotno. Vedelo pa se je, da dohodki cerkovnika niso veliki, da gre za častno delo, ki se večinoma opravlja brezplačno oz. za majhno plačilo. Nobena posebna pogodba ni bila sklenjena. O kakšni pogodbi ne govori niti tožena stranka. Tožnik še poudarja, da mu tožena stranka nikoli ni branila vlaganj. Tožnik je ves čas mislil, da gradi zase in na svoj račun. Res je, da so tako on kot njegovi predniki opravljali mežnarska dela. Sicer pa tudi če se sporazum s srenjo (vaško skupnostjo) domneva, pa to še ne pomeni, da je tožena stranka v celoti vstopila v pravice in obveznosti te skupnosti potem, ko ji je bila dodeljena lastnina s strani Občine Š.... Vlaganj v nepremičnino mu tudi ni preprečevala nobena pogodba, tako ne s toženo stranko, kakor tudi ne z vaško skupnostjo. Tožnik zato vztraja pri v pritožbi predlaganem dokazu z izvedencem, ki bi ugotovil, da le 5% vrednosti celotne nepremičnine predstavlja zemljišče, vse ostalo pa zgrajene stavbe. Sodišči sta zato zmotno uporabili 24. in 28. člen ZTLR in se zmotno sklicujeta na neko posebno pogodbo, katerih elemente ne pojasnjujeta in na katere se tudi tožena stranka ne sklicuje. Končno se tožeča stranka sklicuje še na vse ostale navedbe v spisu, kakor tudi na dopolnitev pritožbe, ki je pritožbeno sodišče ni upoštevalo. Trdi še, da sta obe sodni odločitvi tudi v nasprotju s pravnimi načeli v naši državi.

Revizija je bila vročena Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo, in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila (3. odstavek 390. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče uvodoma ugotavlja, da tožeča stranka ni opredelila bistvene kršitve določb pravdnega postopka. V reviziji se le pavšalno sklicuje na kršitve formalnega zakona. Zaradi omejitev v 386. členu ZPP revizijsko sodišče ne sme po uradni dolžnosti ugotavljati morebitnih bistvenih kršitev ZPP. Izjema so le kršitve iz 10. točke 2. odstavka 354. člena tega zakona. Teh kršitev v postopku ni bilo.

Sodišči druge in prve stopnje pa tudi nista zmotno uporabili materialnega prava. Tožnik v tem pravdnem postopku uveljavlja dva pravna naslova za pridobitev lastninske pravice na originaren način, in sicer gradnjo na tujem svetu in priposestvovanje. Za oba pridobitna načina je bistveno, da med graditeljem in lastnikom zemljišča ne obstaja nobeno pravno razmerje, ki bi sicer dovoljevalo rabo ali užitek stvari, ne pa pridobitve lastninske pravice. Če kakšno razmerje med njima obstaja, pogojev za originarno pridobitev lastninske pravice ni. Originarna pridobitev lastninske pravice je izjema, ki jo je treba ozko tolmačiti. Gre za odstop od pravila superficies solo cedit in pravila absolutnosti lastninske pravice, ne glede na čas in dejansko izvrševanje.

Da je bila "mežnarija" zgrajena za mežnarja (cerkovnika), ni sporno. Da je tožnik mežnar (cerkovnik) in da so to bili tudi vsi njegovi pravni predniki, prav tako ni sporno. Končno ni več sporno, da je do gradnje prišlo na cerkvenem zemljišču ter da je šlo za namensko gradnjo, to je, da je bilo zemljišče namenjeno za potrebe mežnarije in sicer za takratno podružnično cerkev S. Revizijsko sodišče ugotavlja, da navedena dejstva izkazujejo obstoj pravnega razmerja med pravdnima strankama, ki so ovira za originarno pridobitev lastninske pravice na spornih nepremičninah. Sodišče druge stopnje ima prav, ko trdi, da ni toliko pomembno, kakšne pravne narave je to pravno razmerje. Bistveno je, da je veljavno. Vsako pravno razmerje namreč mora imeti veljavno kavzo. Kavza tega razmerja pa je opravljanje določene dejavnosti za potrebe cerkve. Ugotovljeno dejansko stanje, ki ga na revizijski stopnji ni več dovoljeno izpodbijati (3. odstavek 385. člena ZPP), izkazuje, da gre za podobno razmerje kot je razmerje, ki nastane pri dodelitvi službenega stanovanja. Enostranski posegi v službeno stanovanje niso pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice, temveč pod določenimi pogoji le za obligacijski zahtevek iz naslova obogatitve.

V odgovor na revizijske trditve, v katerih se tožnik sklicuje na razmerja pred približno stotimi leti, pa revizijsko sodišče še dodaja. Iz historičnega zemljiškoknjižnega izpiska za kat. občino D., na katerega je sodišče med drugim oprlo svojo odločitev, izhaja, da je bilo v zemljiški knjigi prvotno navedeno, da gre na sporni nepremičnini za "poklonitev užitne pravice (užitka) za vsakokratnega cerkovnika Sv..." oziroma "da se vknjiži lastninska pravica .... z določilom užitne pravice za vsakokratnega cerkovnika Sv...". Iz teh zemljiškoknjižnih podatkov je razvidno, da je že na samem začetku med lastnikom nepremičnine in cerkovnikom obstajalo pravno razmerje, ki ga je po pravnih pravilih Občega državljanskega zakonika bilo mogoče kvalificirati kot osebno služnost (par. 509 - 530). Gre za užitek stanovanjske hiše in pa zemljišča, ki sodi zraven. Enostranski posegi užitkarja v nepremičnino (adaptacije, dozidava, prizidava), niso podlaga za spremembo lastninske pravice oz. za pridobitev lastninske pravice na v užitek dani nepremičnini.

Zato tudi trditvi tožnika, da je opravil vse adaptacije brez nasprotovanja tožene stranke oz. da mu pravice do poseganja v nepremičnino ni omejevala nobena pogodba, za odločitev nista pomembni. Sodišče druge stopnje je pravilno ravnalo, ko ni sprejelo dokaznega predloga z izvedencem. Obseg gradbenih posegov v nepremičnino, ki sodi k mežnariji, sam po sebi, ob tem, da gre za enostranski poseg, ni pravna podlaga za pridobitev lastninske pravice na v tožbenem zahtevku navedeni nepremičnini. Sodišči druge in prve stopnje tako nista zmotno uporabili 24. in 28. člen Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih.

Če tožena stranka posegom ni nasprotovala, ima to lahko za posledico obligacijskopravni zahtevek, na kar je prav tako pravilno opozorilo že sodišče druge stopnje.

Sklicevanja na druge vloge v spisu, še posebej pa na prepozno dopolnitev pritožbe, revizijsko sodišče ni smelo upoštevati. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje (382. člen ZPP), ki jo je dovoljeno vložiti le zaradi v zakonu posebej določenih razlogov (385. člen ZPP), ki so bistveno bolj omejeni kot to velja za pravna sredstva pred pravnomočnostjo sodbe. Zato jih je potrebno uveljavljati izrecno in posebej prav v reviziji (386. člen ZPP).

Ker torej revizija ni utemeljena, jo je revizijsko sodišče na podlagi 393. člena ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia