Jedro

Trditvena podlaga tožnika v zvezi s primarnim tožbenim zahtevkom je bila jasna – zatrjeval je, da je bila A. zaradi svojega zdravstvenega stanja – demence povsem nesposobna za sklenitev pogodbe o preužitku s tožencema, saj ni bila sposobna oblikovati in ne izraziti svoje volje za sklenitev pogodbe, niti ni bila sposobna razumeti posledic, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči. Če je bilo temu tako, je takšen posel neobstoječ oziroma ničen (ker zakon ne uporablja pojma neobstoječe pogodbe) in ne izpodbojen, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v (edinih) razlogih za zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka. V posledici zahtevka ni presojalo na uveljavljani dejanski in pravni podlagi tožbe, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, sodba v tem delu nima razlogov glede pravno odločilnih dejstev in se zato ne da preizkusiti.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev, da je pogodba o preužitku sklenjena med A. kot preužitkarico in tožencema kot prevzemnikoma, zapisana v notarskem zapisu SV 654/2011 z dne 8. 8. 2011 notarja A. D. iz ..., nična, kakor tudi zahtevek na ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice v korist toženk na podlagi te pogodbe v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Krškem (pravilno v Brežicah) in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja (I. točka izreka); ugodilo podrednemu tožbenemu zahtevku in navedeno pogodbo o preužitku razveljavilo, ugotovilo neveljavnost vknjižbe lastninske pravice v korist tožencev na podlagi te pogodbe v zemljiški knjigi Okrajnega sodišča v Krškem (pravilno v Brežicah) in pri spornih nepremičninah vzpostavilo prejšnje zemljiškoknjižno stanje, ter odločilo, da sta toženca dolžna tožniku nerazdelno povrniti stroške postopka v višini 3.135,41 EUR, v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo sta obe pravdni stranki vložili pravočasni pritožbi.

3. Tožnik se pritožuje zoper zavrnilni del sodbe zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti ugodi primarnemu tožbenemu zahtevku, s stroškovno posledico. Izpostavlja, da je primarno zatrjeval, da je bila A. zaradi svojega zdravstvenega stanja – demence povsem nesposobna za sklenitev pogodbe o preužitku s tožencema, saj ni bila sposobna ne oblikovati ne izraziti svoje volje za sklenitev pogodbe, niti ni bila sposobna razumeti posledic, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči. Že iz teh navedb bi moralo sodišče zaključiti, da je tožnik zatrjeval razlog za ničnost pogodbe o preužitku in da je ta razlog tudi podan, saj to izhaja iz ugotovitev izvedenca psihiatrične stroke in ga je ugotovilo tudi sodišče. To v razlogih sodbe pojasnjuje, da A. ni bila sposobna razumeti vsebine, pomena in posledic opravljenih pravdnih dejanj in bi moralo zato, ob pravilni uporabi materialnega prava, zaključiti, da je pogodba o preužitku nična, saj A. ni bila sposobna razsojanja. Ker so učinki ničnosti pogodbe drugačni od učinkov izpodbojnosti pogodbe (ex tunc proti ex nunc) ima tožnik nedvomno pravni interes za pritožbo. Predpostavka za sklenitev pogodbe je poslovna sposobnost (prvi odstavek 41. člena Obligacijskega zakonika (OZ), poleg nje pa tudi sposobnost razsojanja, to je dejanska sposobnost izjaviti poslovno voljo in razumeti pomen svoje izjave poslovne volje ter pravne posledice, ki jih povzroči. Vsega tega pri izročevalki ni bilo. Poleg tega je tožnik zatrjeval tudi druge razloge v prid ugotovitvi ničnosti sporne pogodbe – nemoralnost, oderuškost in nesorazmernost med obveznostmi, do česar se sodišče prve stopnje ni opredelilo.

4. Toženca na pritožbo nista odgovorila.

5. Toženca se pritožujeta zoper ugodilni del sodbe zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, bistvene kršitve določb pravdnega postopka in napačne uporabe materialnega prava in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sodbo v izpodbijanem delu razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje, s stroškovno posledico. Menita, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala na pravilnost in zakonitost odločitve, s tem, ko ni zaslišalo predlaganih prič B. in F. K., A. B., S. B. in R. P., niti ni postavilo novega izvedenca psihiatra, pri PP Brežice pa ni opravilo poizvedb v zvezi s posredovanjem zaradi konfliktov pri pravdnih strankah. Še pred postavitvijo izvedenca psihiatra, bi moralo sodišče zaslišati vse predlagane priče, šele potem bi lahko izvedenec podal ustrezno in popolno mnenje o duševnem stanju pokojne. Stališče sodišča, da gre za laike, ki nimajo strokovnega znanja za oceno njenega psihičnega znanja, je nesprejemljivo. Prepričana sta, da izvedenec ob pisni podaji mnenja, ni pregledal celotnega spisa, zlasti ne zapisnikov zaslišanih prič, kljub njegovi drugačni trditvi. Nihče ni omenjal, da bi pokojna pila, kar navaja izvedenec. Mnenje je v nasprotju z izpovedbami prič, tudi lečečega zdravnika A., dr. B., izpovedbo notarja, ki je sestavil sporno pogodbo in priče P., ki je po poklicu sodnica in ki je izjavila, da je oporoko zapisala po nareku A. osebno. Izvedenec je svoje mnenje oprl na en sam izvid, izvid z dne 7. 9. 2009, za katerega pa je anamnezo podala hčerka tožnika, ki jo je pripeljala na pregled. Protispisen je zaključek sodišča, da A. ni bila sposobna realno oceniti situacije, zaključek sodišča, da se je pri sestavljanju in podpisu pogodbe mudilo, presegajo trditveno podlago tožnika, kar velja tudi za obrazložitev sodbe v točki 10. Sodišče je tudi odločilo mimo zahtevka, tako glede katastrske občine, kot tudi glede parcel. Napačna je tudi odločitev o stroških postopka, pravilno bi bilo, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

6. Tožnik je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

7. Pritožbi sta delno utemeljeni.

8. Trditvena podlaga tožnika v zvezi s primarnim tožbenim zahtevkom je bila jasna – prvenstveno je zatrjeval, da je bila A. zaradi svojega zdravstvenega stanja – demence povsem nesposobna za sklenitev pogodbe o preužitku s tožencema, saj ni bila sposobna ne oblikovati in ne izraziti svoje volje za sklenitev pogodbe, niti ni bila sposobna razumeti posledic, ki jih takšna izjava poslovne volje povzroči. Ob sklepanju pogodbe naj bi bila torej izražena volja le ene stranke, saj sedaj pokojna A. svoje volje ni bila zmožna izraziti, takšen posel pa je neobstoječ oziroma ničen(1) (točka III tožbe).

9. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da če je bilo temu tako, je takšen posel, konkretno pogodba o preužitku z dne 8. 8. 2011 (priloga A2), neobstoječ oziroma ničen in ne izpodbojen, kot to ugotavlja sodišče prve stopnje v razlogih za zavrnitev primarnega tožbenega zahtevka. V posledici primarnega tožbenega zahtevka ni presojalo na uveljavljani dejanski in pravni podlagi tožbe, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), sodba v tem delu nima razlogov glede pravnoodločilnih dejstev in se zato ne da preizkusiti. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo v celoti razveljavilo, saj sodišče odloča o podrejenem zahtevku le, če spozna, da glavni zahtevek ni utemeljen, in je torej v posledici ugodeno tudi pritožbi tožencev, in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (354. člen ZPP). Pri tem naj presodi, ali je tudi v zvezi s primarnim zahtevkom dejansko stanje že v zadostni meri ugotovljeno in vsi potrebni dokazi že izvedeni, in v tem primeru le izdela novo sodbo, ali ne, in v tem primeru dopolni postopek.

10. Pritožbeno sodišče še dodaja, da bi bilo sicer pritožbi tožencev zoper ugodilni del sodbe ugoditi tudi iz razloga, ker so razlogi sodbe v zvezi s podrednim tožbenim zahtevkom med seboj v nasprotju. Sodišče namreč ugotavlja, da A. ob sklepanju pogodbe ni bila sposobna razumeti pomena in posledic opravljenih pravnih dejanj (kar kot že povedano, vodi k zaključku o neobstoječem pravnem poslu), hkrati pa govori o njeni sugestibilnosti in da je bila pod vplivom drugih oseb, ki so vplivale na njeno voljo, kar pa je razlog za izpodbojnost pogodbe. Pri ponovnem pisanju sodbe naj sodišče tudi pazi, da bo pravilno zapisalo okrajno sodišče pri katerem se vodi zemljiška knjiga za konkretne nepremičnine, ki je Okrajno sodišče v Brežicah in ne Okrajno sodišče v Krškem.

11. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi tretjega odstavka 165. člena ZPP.

12. Glede na razlog razveljavitve na ostale pritožbene navedbe, predvsem tožencev, pritožbeno sodišče ni odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

Op. št. (1): Ker zakon ne uporablja pojma neobstoječe pogodbe.