Jedro

Glede na vrednost spornega predmeta obravnavanje zadeve sodi v pristojnost okrožnega sodišča. Delna razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je sledila ugovoru tožencev, namreč ne pomeni, da je tožbeni zahtevek neutemeljen; sicer pa je bil sklep razveljavljen le v delu, kjer je bila dovoljena izvršba in določen sodni izvršitelj. Ali je tožnica še upravičena do zahtevanega plačila, ali pa je njena terjatev zaradi izpolnitve res že prenehala, kot trdita toženca, bo tako mogoče odločati šele v pravdi pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da ni stvarno pristojno za odločanje v tej zadevi, in napovedalo, da bo po pravnomočnosti sklepa zadevo odstopilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani.

2. Zoper navedeni sklep sta se pritožila toženca, ki predlagata njegovo spremembo in zavrnitev tožbenega zahtevka. Navajata, da je upnik zaradi izterjave domnevnega dolga začel izvršilni postopek, vendar ni uspel, saj je sodišče sklep o izvršbi razveljavilo. Menita, da bi bilo tudi pravdni postopek treba ustaviti.

3. Tožnica v odgovoru na pritožbo predlaga njeno zavrnitev in pritrjuje razlogom izpodbijanega sklepa.

4. Toženca v repliki navajata, da je bila terjatev že v celoti poravnana, zato bi tožnica morala umakniti tožbo.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče je na podlagi laične pritožbe tožencev preizkusilo izpodbijani sklep le glede tistih procesnih in materialnih kršitev, na katere mora v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) paziti po uradni dolžnosti. Takšnih kršitev v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče je namreč pravilno ocenilo, da obravnavanje te zadeve glede na vrednost spornega predmeta sodi v pristojnost okrožnega sodišča. Toženca tej ugotovitvi niti ne oporekata. Zmotno pa je njuno pritožbeno stališče, da bi moralo sodišče prve stopnje obenem tudi zavrniti tožbeni zahtevek. Delna razveljavitev sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, ki je sledila ugovoru tožencev, namreč ne pomeni, da je tožbeni zahtevek neutemeljen; sicer pa je bil sklep razveljavljen le v delu, kjer je bila dovoljena izvršba in določen sodni izvršitelj. Ali je tožnica še upravičena do zahtevanega plačila, ali pa je njena terjatev zaradi izpolnitve res že prenehala, kot trdita toženca, bo tako mogoče odločati šele v pravdi pred stvarno in krajevno pristojnim sodiščem.

7. Pritožbeni razlogi torej niso utemeljeni, zato je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in na podlagi 2. točke 365. člena ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

8. Tožnica je za odgovor na pritožbo priglasila svoje stroške. Ti so sestavni del pravdnih stroškov, pravica do njihovega povračila pa je odvisna od končnega izida spora. Uspeh strank v pravdi se namreč ne vrednoti po uspehu posameznih procesnih dejanj. Sodišče druge stopnje je zato stroškovno odločitev prepustilo sodišču prve stopnje (šesti odstavek 163. člena v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).