Jedro

O vprašanju dovoljenosti obnove postopka po 260. členu Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP obstaja ustaljena upravno-sodna praksa. Tako je Vrhovno sodišče v več zadevah (kot npr. I Up 237/2005 z dne 20. 4. 2005, I Up 75/98 z dne 14. 2. 2001) sprejelo stališče, da procesni sklep, s katerim je odločeno o ustavitvi upravnega postopka, že po sami naravi stvari ne predstavlja takšnega dokončnega akta, glede katerega bi bila mogoča obnova.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožnik po pooblaščencu, ki ima opravljen pravniški državni izpit, dne 27. 3. 2009 vložil revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z obstojem pogoja iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 in zatrjuje, da o pravnem vprašanju, ali je dovoljena obnova inšpekcijskega postopka, končanega s sklepom po 28. členu Zakona o inšpekcijskem nadzoru – ZIN, sodna praksa Vrhovnega sodišča še ni zavzela stališča. 2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikovo tožbo zoper sklep tožene stranke z dne 15. 6. 2007, s katerim je ta zavrgla tožnikov predlog za obnovo postopka, končanega s sklepom gradbene inšpektorice Inšpektorata RS za okolje in prostor, Območne enote K. z dne 22. 1. 2007. S tem sklepom je gradbena inšpektorica Inšpektorata Republike Slovenije za okolje in prostor odločila, da se ustavi inšpekcijski postopek zoper Zavod za turizem ... in odgovorno osebo A.A., v zadevi postavitve odra z nadstreškom za prireditev ....

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden izmed pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih (Up-858/08-8 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Revident kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje dovoljenosti obnove inšpekcijskega postopka, končanega s sklepom po 28. členu ZIN, pri čemer ne zatrjuje, da v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ne bi bilo enotnosti. Zatrjuje le, da Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni zavzelo stališča, čemur pa ne gre pritrditi. O vprašanju dovoljenosti obnove postopka po 260. členu Zakona o splošnem upravnem postopku – ZUP namreč obstaja ustaljena upravno-sodna praksa. Tako je Vrhovno sodišče v več zadevah (kot npr. I Up 237/2005 z dne 20. 4. 2005, I Up 75/98 z dne 14. 2. 2001) sprejelo stališče, da procesni sklep, s katerim je odločeno o ustavitvi upravnega postopka, že po sami naravi stvari ne predstavlja takšnega dokončnega akta, glede katerega bi bila mogoča obnova. Odločitev sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi ne odstopa od navedenega stališča, tega pa revident tudi ne zatrjuje. Glede na navedeno revident ni izkazal pogoja za dovolitev revizije iz 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Ker revident ni izkazal zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije, jo je Vrhovno sodišče v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.