Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ker se pravdni stranki nista ničesar dogovorili glede stroškov postopka mediacije, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka. Tožnica se je tako odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka ter s tem preprečila subrogacijo v korist države. Zato je tožnica, ki je v predmetnem postopku delno uspela in tudi že pridobila del premoženja oziroma denarja, postala glavna zavezanka za vračilo stroškov, dodeljenih iz naslova brezplačne pravne pomoči, in sicer do celotne višine izplačanih stroškov.
Tožba se zavrne.
Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.
Z izpodbijano odločbo je tožena stranka na podlagi 48. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) odločila, da je tožnica dolžna iz sredstev brezplačne pravne pomoči (BPP) izplačani znesek 990,72 EUR vrniti na račun Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu, v roku 15 dni od vročitve te odločbe, po poteku tega roka pa skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. V svoji obrazložitvi navaja, da je bila tožnici na podlagi odločbe Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu št. Bpp 300/12 z dne 6. 9. 2012 dodeljena redna BPP v obliki pravnega svetovanja in zastopanja pred sodiščem prve in druge stopnje v postopku zaradi razdružitve solastnih nepremičnin in premičnin in je bila izvedba BPP zaupana odvetnici A.A. iz Slovenj Gradca. V predmetnem nepravdnem postopku je bila med tožnico in nasprotnima strankama B.B. in C.C. na naroku za mediacijo sklenjena sodna poravnava, na podlagi katere se je B.B. zavezala tožnici plačati 10.000,00 EUR iz naslova vlaganj v nepremičnino na naslovu ... in sicer v obrokih, kar tudi opredeljuje. Glede na to, da se stranke v sodni poravnavi niso ničesar dogovorile glede stroškov postopka, skladno z določbo 35. člena Zakona o nepravdnem postopku (ZNP), vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka. Ugotavlja, da je tožnica v navedenem nepravdnem oziroma mediacijskem postopku delno uspela (predlog za izplačilo na račun vlaganj se je glasil na znesek 14.473,00 EUR, poravnava pa je bila sklenjena na plačilo 10.000,00 EUR). Ker se stranke niso ničesar dogovorile glede stroškov postopka, tožnica, skladno z določbo 35. člena ZNP, sama nosi svoje stroške postopka in se je tako odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka ter s tem preprečila subrogacijo v korist države ter tako postala glavna zavezanka napram državi za izplačila stroškov, izplačanih iz BPP, in sicer do celotne višine izplačanih stroškov. Tožnica je tudi sporočila, da je že pridobila del premoženja, in sicer prvi obrok v višini 1.500,00 EUR ter nekaj nadaljnjih mesečnih obrokov v višini 78,35 EUR, zato je tožnica dolžna povrniti stroške iz naslova BPP v znesku 990,72 EUR, ki so bili izplačani njeni odvetnici.
Tožnica v tožbi navaja, da je dala soglasje za mediacijo, ker je bila poučena, da sicer izgubi pravico do BPP. Mediatorka ji je tudi povedala, da ji ne bo treba vračati sredstev BPP, ker ni ničesar na novo pridobila, temveč je svoje nepremičnine in premičnine le zamenjala za denar. Zato ni bila pozorna, da bi morala vztrajati vsaj pri povrnitvi celotnih stroškov postopka. V postopku mediacije je bilo izpostavljeno tudi, da je mediacija brezplačna prve tri ure, mediacija pa je bila zaključena znotraj treh ur. Z odločbo o dodelitvi BPP tudi ni bila poučena na posledice, kot izhajajo iz izpodbijane odločbe, temveč je bila opozorjena le na dolžnost sodelovanja v mediaciji. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo razveljavi (pravilno: odpravi) in postopek zoper njo ustavi. Priglaša tudi stroške postopka.
Tožena stranka je sodišču posredovala upravni spis, medtem ko odgovora na tožbo ni podala.
Tožba ni utemeljena.
Po določbi 48. člena ZBPP mora upravičenec do BPP, ki je v postopku delno ali v celoti uspel in je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča ali na podlagi izvensodne ali sodne poravnave pridobil premoženje oziroma dohodke povrniti Republiki Sloveniji razliko med stroški, ki so bili dejansko izplačani iz naslova BPP in zneskom, ki ga je povrnila nasprotna stranka iz naslova stroškov postopka oziroma tistim zneskom, ki ga je Republika Slovenija izterjala od nasprotne stranke v skladu s 46. členom ZBPP.
Glede na spisovne podatke je po presoji sodišča odločitev tožene stranke pravilna. Iz spisovnih podatkov namreč izhaja, da sta pravdni stranki pred Okrajnim sodiščem v Slovenj Gradcu v postopku mediacije v zadevi M 99/2012 oziroma N 34/2012 dne 11. 1. 2013 sklenili sodno poravnavo, s katero sta se dogovorili, da se tožnici izplača 10.000,00 EUR na dogovorjeni način v obrokih, medtem ko se nista ničesar dogovorili glede stroškov postopka. Ker se pravdni stranki torej nista ničesar dogovorili glede stroškov postopka, je tožena stranka pravilno ugotovila, da tožnica sama nosi svoje stroške postopka. Tožnica se je tako odpovedala zahtevku za povrnitev stroškov postopka ter s tem preprečila subrogacijo v korist države. Zato je tožnica, ki je v predmetnem postopku delno uspela in tudi že pridobila del premoženja oziroma denarja, postala glavna zavezanka za vračilo stroškov, dodeljenih iz naslova BPP in sicer do celotne višine izplačanih stroškov. Tožena stranka je tako pravilno odločila, da mora tožnica vrniti sredstva, prejeta iz naslova BPP.
Sodišče zato tožbene ugovore zavrača kot neutemeljene. Tožbeni ugovor, da je bila tožnica z odločbo o dodelitvi BPP opozorjena le na dolžnost sodelovanja v mediaciji in da v samem postopku mediacije ni bila opozorjena na vračilo stroškov postopka, na pravilnost in zakonitost izpodbijane odločitve ne more vplivati. Tudi ni mogoče pritrditi tožnici, da ni ničesar na novo pridobila, temveč je svoje nepremičnine in premičnine le zamenjala za denar. Tožnici je bila BPP dodeljena zaradi razdružitve solastnih nepremičnin in premičnin in se je predmetni nepravdni postopek v postopku mediacije končal s sklenjeno sodno poravnavo, s katero sta se stranki dogovorili, da se tožnici izplača 10.000,00 EUR. Zato ni mogoč zaključek, da tožnica s sklenjeno sodno poravnavo ni ničesar na novo pridobila. Ker je iz podatkov v spisu razvidno, da je odvetnica priglasila stroške postopka v skladu z odvetniško tarifo (specifikacija, ki zajema tudi nagrado za poravnavo), po kateri so ji bili stroški tudi odobreni, je neutemeljen tožbeni ugovor tožnice, ki se z višino stroškov postopka-za mediacijo- ne strinja.
Ker je odločitev tožene stranke po presoji sodišča pravilna in zakonita, je sodišče tožbo tožnice, na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.
Ker je sodišče tožbo tožnice zavrnilo, v skladu z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.