Jedro

Pri presoji dovoljenosti vpisa je odločilno stanje zemljiške knjige v trenutku začetka postopka, v katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu (147. člen ZZK-1). Pritožbeno sodišče, upoštevajoč zemljiškoknjižne podatke, ugotavlja, da drži, da deležev na parc. 141/5 in 141/10 k.o. Č. ne more določiti samo sodišče, ker je pri teh parcelah še vpisana družbena lastnina kot zemljiškoknjižno telo I. s pravico uporabe te parcele v korist vsakokratnega lastnika zemljiškoknjižnega telesa II in zemljiškoknjižnega telesa III vpisanega v vložno številko 342 k.o. Č., solastninski deleži pri teh zemljiškoknjižnih telesih pa so različni in je zato najprej potreben sporazum solastnikov o določitvi deležev na teh parcelah, na kar sta bila pri sklenitvi pogodbe SV 1 pogodbenika tudi izrecno opozorjena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Z obravnavnim sklepom je Okrajno sodišče v Ljubljani zavrnilo ugovor udeleženca F.J.Z. in potrdilo sklep z dne 13.1.2009, Dn št. 1, s katerim je zemljiškoknjižna referentka zavrnila predlagano vknjižbo lastninske pravice pri parcelah 141/5 in 141/10, obe k.o. Č..

Proti temu sklepu se pritožuje F.J.Z., ki pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in pri parcelah dovoli vknjižbo lastninske pravice v njegovo korist do 1/3 oz. do 1/2. Kupil je solastninski delež pri navedenih parcelah s prodajno pogodbo, sklenjeno v obliki notarskega zapisa pod opr. št. SV 1. Pri drugem in pri tretjem zemljiškoknjižnem telesu je sodišče prve stopnje lastninsko pravico v njegovo korist vknjižilo, pri čemer mu ni jasno kako je možna vknjižba lastninske pravice na nečem, kar ne obstaja več in česar zakon ne pozna več (zemljiškoknjižnih teles). Sodišče nima pristojnosti, da bi se samo odločilo, da Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini, ker zemljiškoknjižnih teles zaradi različnega lastninskega stanja na parceli 141/5 k.o. Č. ni mogoče združiti, ne bo upoštevalo. Zakon o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini v 2. členu določa, da nepremičnine postanejo lastnina fizičnih oseb, ki imajo na nepremičnini pravico uporabe in da se vpis lastninske pravice v zemljiški knjigi opravi na predlog in ni dvoma, da je bil s prodajno pogodbo tak predlog podan. Parcela 141/5 k.o. Č. je bila v času, ko sta jo kupila P.R. in A.R. vpisana v vl. št. 1428, na njej pa sta imela pravico uporabe T.M. in T.E. vsak do 1/2, ki sta jo nato prodala P. in A.R.. Predlog za vknjižbo pravice uporabe na A.R. in na P.R. za vsakega do 1/2 je bil zavrnjen, ker je bil takrat prenos pravice uporabe mogoč samo med sorodniki. Zatem pa je sodišče na lastno pest parcelo prepisalo iz vl. št. 1428 in povzročilo zaplet. Zapis sodišča, da solastninskih deležev lastnikov zk teles II. in III. Na parceli 141/5 ne sme določiti samo, ne drži. Prezrlo je dejstvo, da se na solastnini deležev te parcele vodi izvršba in je verjetno potrebno tudi soglasje upnikov.

Pritožba ni utemeljena.

V zemljiškoknjižnem postopku zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi (124. člen Zakona o zemljiški knjigi, ZZK-1). Načelo formalnosti postopka torej opredeljuje predmet zemljiškoknjižnega postopka.

Med pogoji za dovolitev vpisa ZZK-1 v 148. členu določa med ostalim tudi, da je vpis po stanju zemljiške knjige dovoljen. Pri presoji dovoljenosti vpisa je odločilno stanje zemljiške knjige v trenutku začetka postopka, v katerem zemljiškoknjižno sodišče odloča o vpisu (147. člen ZZK-1). Pritožnik v pritožbi v glavnem ponavlja navedbe iz ugovora, na katerega pa je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu že razumno odgovorilo. Sodišče prve stopnje je v razlogih izpodbijanega sklepa pojasnilo, zakaj referentka ni postopala po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini in v obravnavani zadevi združila zemljiškoknjižnih teles. Pritožbeno sodišče, upoštevajoč zemljiškoknjižne podatke, ugotavlja, da drži, da deležev na parc. 141/5 in 141/10 k.o. Č. ne more določiti samo sodišče, ker je pri teh parcelah še vpisana družbena lastnina kot zemljiškoknjižno telo I. s pravico uporabe te parcele v korist vsakokratnega lastnika zemljiškoknjižnega telesa II in zemljiškoknjižnega telesa III vpisanega v vložno številko 342 k.o. Č., solastninski deleži pri teh zemljiškoknjižnih telesih pa so različni in je zato najprej potreben sporazum solastnikov o določitvi deležev na teh parcelah, na kar sta bila pri sklenitvi pogodbe SV 1 pogodbenika tudi izrecno opozorjena (glede parcele 141/5, glej tč. devetič notarskega zapisa prodajne pogodbe). Zato je pravilna ugotovitev zemljiškoknjižnega sodišča v izpodbijanem sklepu, da pogoji za vpis po določbi 148. člena ZZK-1 niso izpolnjeni, saj stanje v zemljiški knjigi ne omogoča predlaganega vpisa (so)lastninske pravice in združitve teles. Zemljiškoknjižni vložki so do 1. 5. 2011 (do sprejetja sprememb Zakona o zemljiški knjigi z novelo ZZK – 1C) predstavljali sicer le tehniko vodenja zemljiške knjige in predlagan vpis ni bil nikoli odvisen od njihovega obstoja, odvisen pa je od dejstva, da so solastninski deleži solastnikov nepremičnin, vpisanih v II. in III. zk telesi različni, zato predlagan vpis pri omenjenih parcelah po stanju zemljiške knjige ni dovoljen.. Takšen vpis bo zato možen šele potem, ko bodo solastniki sklenili ustrezen dogovor o višini posameznega deleža. Na podlagi obrazloženega je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, hkrati pa dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa.(2. tč. tretjega odstavka 161. člena ZZK-1, v zvezi z 91. členom ZZK – 1C, Ur. l. RS št. 25/2011).